Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (44.719-44.743)



  1.      refleksíja  -e ž () 1. premišljanje, razglabljanje: biti nagnjen k refleksiji; kritična refleksija; refleksija o družbenih razmerah / take refleksije so v romanu pogoste; filozofske, moralne, pesniške refleksije 2. knjiž. odboj: refleksija valov ● knjiž., redko rad bere refleksije miselno liriko; publ. značilni ameriški refleksiji na komunizem sta strah in sovraštvo reakcijifiloz. usmerjanje zavesti mislečega osebka na lastne misli in sebe
  2.      refleksíjski  -a -o prid. () knjiž. odbojen: refleksijska ploskev
  3.      refleksívnost  -i ž () lastnost, značilnost refleksivnega: refleksivnost teksta / delo dokazuje piščevo refleksivnost nagnjenje k premišljanju, razglabljanju
  4.      reflektántka  -e ž (ā) ženska oblika od reflektant: reflektantk za prosto delovno mesto je veliko
  5.      reflektírati  -am nedov. () knjiž. 1. odbijati: reflektirati svetlobo, toploto; zvok se reflektira / na gladini jezera (se) reflektirajo hiše odsevajo 2. kazati, izražati: umetnost reflektira družbene in osebne spremembe; v pravnih predpisih se že reflektirajo novi odnosi / čas je prikazan v romanu samo toliko, kolikor reflektira v junakovi zavesti 3. v zvezi z na želeti si dobiti kaj: reflektirati na drugo delovno mesto, brezplačno oskrbo; reflektirati na splošno priznanje ● knjiž., redko reflektirati na njihov prihod je nesmiselno računati, zanašati se reflektíran -a -o: reflektirani valovi ♦ filoz. reflektirana zavest zavest, usmerjena na samo sebe
  6.      refléktor  -ja m (ẹ́) priprava z vbočenim zrcalom za odbijanje, usmerjanje svetlobe, ki jo daje v njej nameščen svetlobni vir, žaromet: obrniti, usmeriti reflektor; osvetljevati z reflektorjem; reflektorji v gledališču; žarnica v reflektorju / prižgati reflektor / avtomobilski reflektor ∙ ekspr. po dolgem času je igralec spet stopil pod reflektorje začel igrati v gledališču, filmih // kar odbija svetlobo, toploto: uporabiti zrcalo kot reflektor; reflektor za toploto, zvok ◊ fiz. reflektor astronomski daljnogled s konkavnim zrcalom kot objektivom; med. čelni reflektor vbočeno ogledalo, ki se nosi na čelu, za odbijanje, usmerjanje svetlobe pri pregledovanju ušesa, nosu, grla; rad. reflektor del oddajne ali sprejemne antene za odklanjanje elektromagnetnih valov v zaželeno smer
  7.      reformácija  -e ž (á) 1. versko in družbeno gibanje v 16. stoletju za reformiranje katoliške cerkve, vere: v obdobju reformacije smo Slovenci dobili knjižni jezik; zgodovina reformacije / nemška, slovenska reformacija // obdobje tega gibanja: reformacija traja skoraj celo šestnajsto stoletje 2. knjiž., redko reforma: začeti novo reformacijo šolstva
  8.      reformátor  -ja m () kdor kaj reformira: reformator pravopisa, šolstva / verski reformatorji / Primož Trubar in drugi reformatorji na Slovenskem protestanti
  9.      reformírati  -am dov. in nedov. () spremeniti a) sistem, ureditev česa: reformirati organizacijo; reformirati pravopis, cerkveni red; program so samo reformirali, ne pa sestavili novega preuredili / ekspr. reformirati samega sebe spremeniti b) vsebino česa: protestanti so hoteli le reformirati krščanstvo reformíran -a -o: reformirano šolstvo ♦ rel. reformirana cerkev protestantska cerkev, katere ustanovitelja sta Zwingli in Kalvin, in iz nje izhajajoče cerkve, cerkvene skupnosti
  10.      reformíst  -a m () pristaš reformizma: bil je odločen revolucionar, ne pa reformist / spor med reformisti in konservativci
  11.      reformízem  -zma m () 1. polit. zavzemanje, prizadevanje za spremembo kapitalistične družbene ureditve v socialistično z reformami, ne pa z revolucijo: kritizirati reformizem; reformizem socialnodemokratskih strank; reformizem in oportunizem 2. publ. zavzemanje, prizadevanje za reformo česa: poskusi reformizma v šolstvu
  12.      refórmski  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. reformen: reformski gospodarski ukrepi 2. reformističen: reformska stranka
  13.      refrákcija  -e ž (á) fiz. pojav, da se spremeni smer valovanja pri prehodu v drugo snov; lom: refrakcija svetlobe; refrakcija zvoka ♦ astr. atmosferska refrakcija pojav, da se spremeni smer svetlobe pri prehodu skozi ozračje, zaradi česar so nebesna telesa navidezno višje nad obzorjem
  14.      refraktométer  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje lomnega količnika: z refraktometrom izmeriti lomni količnik vode
  15.      refundácija  -e ž (á) ekon. povrnitev denarja, ki ga je kdo porabil, izplačal: refundacija stroškov // povrnitev nepotrebne, v previsoki stopnji plačane dajatve: refundacija davka
  16.      refundírati  -am dov. in nedov. () ekon. povrniti denar, ki ga je kdo porabil, izplačal: refundirati potne stroške; refundirati delovni organizaciji osebne dohodke za delavce na vojaških vajah // povrniti nepotrebne, v previsoki stopnji plačane dajatve: ker je podjetje izdelek izvozilo, so mu refundirali davek
  17.      réga  in rêga -e ž (ẹ̑; ) 1. majhna zelena žaba, ki živi na drevju, travnikih: rega se je spet oglasila / zelena rega 2. ekspr. žaba: rege so poskakale v mlako
  18.      réga  in rêga medm. (ẹ̑; ) posnema glas žabe: iz mlake je bilo slišati: rega, rega, rega, kvak, kvak; sam.: žabe so se enakomerno oglašale s svojim rega
  19.      regál 1 -a m () kos pohištva, sestavljen iz polic, omaric, pritrjenih na steno, ogrodje: sestaviti regal; zložiti knjige v regale; kupiti regal za dnevno sobo / knjižni regal ♦ tisk. črkovni regal omara s črkovnjaki; neskl. pril.: regal omara
  20.      regál 2 -a m () zgod. vladarju ali državi pridržana pravica do vira dohodkov: oddati regal v zakup; dohodki iz regalov / tudi lov je bil kraljev regal / kovni, rudni regal izključna pravica vladarja ali države kovati denar, kopati rudo
  21.      regálija  -e ž (á) 1. nav. mn., knjiž., redko insignije: krona, žezlo in druge regalije 2. nekdaj cigara boljše kakovosti z imenom Regalitas: kaditi regalijo / havanske regalije ◊ zgod. kraljevi dohodki od regalij regalov
  22.      régelc  -a [gǝl] m (ẹ̑) nižje pog. predpis, pravilo: za to ni nobenih regelcev / delati po regelcih
  23.      régelj  -glja m (ẹ́) bot. vodna ali močvirska rastlina s pernato deljenimi ali celimi listi in drobnimi belimi cveti, Lycopus
  24.      régija  -e ž (ẹ́) navadno s prilastkom 1. področje, območje: razdeliti državo na pet regij; koroška, obalna regija / turistična, zdravstvena regija / celjska regija 2. anat. omejen del telesne površine, določen po organu, delu telesa ali kaki drugi značilnosti, predel: nosna, repna regija; regije na lobanji
  25.      región  -a m (ọ̑) knjiž., navadno s prilastkom področje, območje: arhitekturne značilnosti določenega regiona / vloga Ljubljane in ljubljanskega regiona

   44.594 44.619 44.644 44.669 44.694 44.719 44.744 44.769 44.794 44.819  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA