Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (4.451-4.475)



  1.      izmenjálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na izmenjavo: izmenjalni obiski vladnih delegacij; izmenjalna trgovina / izmenjalni koncerti 2. redko zamenljiv: izmenjalna kolesa
  2.      izmenjálnik  -a m () strojn., navadno v zvezi izmenjalnik toplote naprava, v kateri prehaja toplota od enega toka snovi skozi tanko kovinsko steno k drugemu toku snovi; prenosnik toplote
  3.      izménjati  tudi izmenjáti -am, in izménjati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́) 1. knjiž. menjati, zamenjati: izmenjati kolo pri avtomobilu / izmenjati stražo; nosači so se izmenjali vsake četrt ure / žival izmenja dlako dobi drugo, drugačno 2. publ. dati, poslati drug drugemu: izmenjati darila / državi sta izmenjali za sto milijonov dinarjev blaga / državi sta izmenjali diplomatske predstavnike // sporočiti, povedati drug drugemu: izmenjati informacije, izkušnje, stališča; izmenjati poslanici, zdravici; državniki so izmenjali novoletne čestitke ● knjiž. mimogrede sta izmenjala nekaj besed mimogrede sta si nekaj povedala, se pogovorila; publ. zlata obročka si je izmenjalo pet parov se je poročilo; knjiž. v zadnjem letu sta si izmenjala precej pisem sta si precej dopisovala; knjiž. dekle je izmenjalo z njim pomenljiv pogled se je pomenljivo spogledalo izménjan -a -o: izmenjana posadka; izmenjana so bila stališča o najnovejših dogodkih; prim. zmenjati
  4.      izmenjáva  -e ž () glagolnik od izmenjati: a) izmenjava izrabljenih delov; popolna izmenjava krvi pri novorojenčku / izmenjava straže b) izmenjava knjig med knjižnicami / kulturna izmenjava s sosednimi deželami; mednarodna blagovna izmenjava c) izmenjava informacij, izkušenj, mnenj
  5.      izmenjávanje  -a s () glagolnik od izmenjavati: izmenjavanje straže / izmenjavanje dobrin / izmenjavanje izkušenj, mnenj / izmenjavanje pri delu
  6.      izmenjávati  -am nedov. () 1. knjiž. menjavati, zamenjavati: izmenjavati leče / trener je izmenjaval igralce; straža se redno izmenjava 2. publ. dajati, pošiljati drug drugemu: izmenjavati znamke s tujimi filatelisti / izmenjavati blago z drugimi državami ∙ knjiž. že nekaj let si izmenjavata pisma redno si dopisujeta // sporočati, pripovedovati drug drugemu: izmenjavati informacije, izkušnje, mnenja; izmenjavala sta si vtise s potovanja izmenjávati se knjiž. menjavati se: izmenjavati se v vodstvu / gozdovi se izmenjavajo s travniki in polji; prim. zmenjavati
  7.      izmenjeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na izmenjavo ali izmenjavanje: izmenjevalni rok / izmenjevalni procesi
  8.      izmenjeváti  -újem nedov.) 1. knjiž., redko menjavati, zamenjavati: izmenjevati sestavne dele 2. publ. dajati, pošiljati drug drugemu: izmenjevati knjige / izmenjevati si vtise o čem
  9.      izmenljív  -a -o prid. ( í) knjiž., redko zamenljiv: aparat z izmenljivim objektivom
  10.      izmenljívost  -i ž (í) knjiž., redko zamenljivost: izmenljivost sestavnih delov
  11.      izménoma  prisl. (ẹ̄) izraža medsebojno menjavanje v zaporedju: namaka noge izmenoma v vroči in mrzli vodi / skupini delata izmenoma
  12.      izmenovódja  -e in -a m (ọ̑) redko vodja izmene: izmenovodja v tovarni
  13.      izménski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od izmena: izmenski vodja
  14.      izméren  -rna -o prid. (ẹ̄) knjiž., redko izmerljiv: izmerna razdalja
  15.      izmišljenína  -e ž (í) knjiž. neresnična izjava, pripoved: kar je rekel, ni resnica, ampak izmišljenina / ekspr. njena pripoved se mu je zdela prazna izmišljenina izmišljena stvar
  16.      izmíšljenost  -i ž () značilnost izmišljenega: izmišljenost oseb, vsebine; meja med resničnostjo in izmišljenostjo
  17.      izmúčenost  tudi zmúčenost -i ž () stanje izmučenega človeka: polastila se ga je silna izmučenost; od izmučenosti ni mogel zaspati; živčna izmučenost
  18.      iznakáženec  tudi iznakažênec tudi znakáženec tudi znakažênec -nca m (; é) ekspr. iznakažen človek
  19.      iznakáženje  tudi iznakažênje tudi znakáženje tudi znakažênje -a s (; é) glagolnik od iznakaziti: iznakaženje obraza / iznakaženje duševnosti
  20.      iznakáženost  tudi iznakažênost tudi znakáženost tudi znakažênost -i ž (; é) lastnost, značilnost iznakaženega: telesna iznakaženost; iznakaženost obraza, ustnic / moralna iznakaženost; iznakaženost družbenih odnosov
  21.      iznenáda  tudi znenáda prisl. () nepričakovano, naenkrat: iznenada vstopiti // v hipu, naenkrat: iznenada je obstal
  22.      iznenádejati  -am nedov. in dov. () zastar. presenečati: to ga iznenadeja; iznenadejal jih je s svojo novico iznenádejan -a -o: bil je prijetno iznenadejan
  23.      iznenáden  -dna -o prid. () knjiž., redko nepričakovan, nenaden: iznenaden napad; zavarovati zemljo pred iznenadnimi poplavami
  24.      iznenádenje  -a s () knjiž. presenenje: doživeti neljubo, prijetno iznenadenje / iznenadenja ne more skriti
  25.      iznenádenost  -i ž () knjiž., redko presenenje: od iznenadenosti ni vedela, kaj naj reče

   4.326 4.351 4.376 4.401 4.426 4.451 4.476 4.501 4.526 4.551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA