Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (4.401-4.425)



  1.      izjémen  -mna -o prid. (ẹ̑) ki se ne ujema, ni v skladu s splošnim, navadnim: izjemen položaj; to je dovoljeno v izjemnih primerih / izjemna določba; izdati izjemno dovoljenje; izjemno obravnavanje / izjemno stanje stanje, v katerem so omejene nekatere osebne pravice in državljanske svoboščine // ekspr. ki po pomenu, kakovosti presega splošno, navadno: podeliti nagrado za izjemne dosežke; izjemen pomen ekspedicije; prireditev je bila na izjemni ravni / ta učenec je izjemen zelo dober, sposoben izjémno prisl.: izjemno dovoljevati; izjemno dober, sposoben človek; delati v izjemno težkih razmerah
  2.      izkleníti  -klénem dov. ( ẹ́) nar. izpreči: izkleniti vole
  3.      izklícen  -cna -o prid. () v zvezi izklicna cena začetna cena na dražbi: izklicna cena je tisoč dinarjev; ponudbe so povišali že na štirikratno izklicno ceno
  4.      izkljúčen  -čna -o prid. () 1. publ. ki je omejen samo na navedeno; edini: kmet je bil takrat skoraj izključni nosilec slovenstva v deželi; to je bila pravzaprav izključna vrsta drame pri nas 2. ki pripada samo enemu: pridobiti si izključno pravico za izdajanje / to je njegova izključna last ● publ. izključni modeli ekskluzivni; publ. sodobna umetnost je precej izključna se težko razume, dojamejur. izključni rok rok, ki se ne sme podaljšati izkljúčno prislov od izključen: skupščina je izključno pristojna, da o tem odloča // ekspr. samo, le: to delo so opravljale izključno ženske; izdelovati izključno na podlagi tuje licence; živali krmijo izključno s senom
  5.      izkljúčenec  -nca m () redko kdor je izključen: izključenci iz organizacije
  6.      izkljúčenje  -a s () redko izključitev: vključenje in izključenje aparata / izključenje iz šole
  7.      izključítven  -a -o () pridevnik od izključitev: izključitveni razlogi
  8.      izklópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na izklop, izklopitev: izklopna priprava, ura; izklopno stikalo
  9.      izklópljenje  -a s (ọ̄) glagolnik od izklopiti: izklopljenje radia, telefona / izklopljenje električnega toka
  10.      izknjíženje  -a s () glagolnik od izknjižiti
  11.      izkomplimentírati  -am dov. () knjiž., redko odpraviti, odsloviti na lep, vljuden način: izkomplimentirala ga je iz hiše
  12.      izkópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na izkop, izkopavanje: izkopna dela so v glavnem opravljena / izkopni stroji / izkopna jama
  13.      izkoreníniti  -im dov.) 1. spraviti iz zemlje s koreninami vred: izkoreniniti drevo; tako žilavo travo je težko izkoreniniti // ekspr. povzročiti, da kdo ni več (čustveno) povezan z okoljem, iz katerega izhaja: s tako vzgojo so ga popolnoma izkoreninili; ne bom več ostal, zdi se mi, da sem se izkoreninil 2. ekspr. odpraviti, odstraniti: izkoreniniti brezposelnost, izkoriščanje / skušali so mu izkoreniniti predsodke / izkoreniniti tuberkulozo izkorenínjen -a -o: izkoreninjena rastlina; ta bolezen je pri nas že skoraj izkoreninjena; v mestu se je počutil izkoreninjenega
  14.      izkorenínjati  -am nedov. (í) ekspr. odpravljati, odstranjevati: izkoreninjati napake / izkoreninjati male narode
  15.      izkorenínjenec  -nca m () ekspr. človek, ki ni več (čustveno) povezan z okoljem, iz katerega izhaja: kaj naj počnemo, izkoreninjenci smo; to so sami izkoreninjenci in odpadniki ◊ gozd. drevo, ki ga je izruval veter
  16.      izkorenínjenje  -a s () glagolnik od izkoreniniti: izkoreninjenje brezposelnosti; boj za dokončno izkoreninjenje fašizma / izkoreninjenje tuberkuloze
  17.      izkorenínjenost  -i ž () ekspr. stanje človeka, ki ni več (čustveno) povezan z okoljem, iz katerega izhaja: duhovna, narodna izkoreninjenost človeka; polastila se ga je zavest izkoreninjenosti
  18.      izkoríščenje  -a s () glagolnik od izkoristiti: načrtno izkoriščenje delovnega časa / izkoriščenje energije
  19.      izkoríščenost  -i ž () značilnost izkoriščenega: dobra izkoriščenost počitniških domov; povprečna izkoriščenost stroja / elektrarne so dosegle že skrajno stopnjo izkoriščenosti
  20.      izkoriščeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na izkoriščanje: izkoriščevalni nameni / izkoriščevalni sistem / izkoriščevalna družba izkoriščevalska
  21.      izkrceválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na izkrcavanje: izkrcevalne priprave / izkrcevalna pristojbina ♦ voj. izkrcevalni čoln čoln, prirejen za hitro izkrcavanje
  22.      izkrívljenje  -a s () glagolnik od izkriviti: izkrivljenje zakonov / izkrivljenje resnice
  23.      izkrívljenost  -i ž () publ. lastnost, značilnost izkrivljenega: izkrivljenost podatkov / moralna izkrivljenost
  24.      izkúsen  -sna -o prid. () knjiž., redko izkustven: izkusna metoda
  25.      izkústven  tudi skústven -a -o prid. () ki temelji predvsem na čutnem dojemanju, opazovanju: izkustvena metoda; izkustveno znanje / izkustveni in duhovni svet; teoretične in izkustvene vede // dobljen iz izkustva: izkustveni kriteriji; izkustveno spoznanje ◊ ekon. izkustvena norma norma, postavljena na osnovi izkušenj; filoz. izkustvena sodba; lingv. izkustveni sedanjik sedanji čas, ki izraža na izkustvo oprto, na čas nevezano dovršno glagolsko dejanje izkústveno tudi skústveno prisl.: teoretično in izkustveno dokazati; priti do česa izkustveno

   4.276 4.301 4.326 4.351 4.376 4.401 4.426 4.451 4.476 4.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA