Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (43.594-43.618)


  1.      rádijski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na radio: a) radijska navigacija; radijsko usmerjanje izstrelka / razvoj radijske tehnike b) imeti radijsko zvezo z ladjo, letalom / motnje pri radijskem sprejemu / radijski aparat; radijski oddajnik, sprejemnik; radijska postaja / radijski naročniki c) radijski prenos tekme / radijske novice, oddaje / radijska igra / radijski poslušalci č) radijski napovedovalec, novinar / radijski orkester; radijski studio ◊ astr. radijski teleskop elektronska naprava z anteno za sprejemanje radijskega sevanja iz vesolja; radijska astronomija astronomija, ki raziskuje radijsko sevanje nebesnih teles; fiz. radijski valovi elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 mm do 10 km; radijsko sevanje; teh. radijski lokator radar ♪
  2.      radikál  -a m (ȃ) 1. radikalec: radikali in oportunisti / radikali niso hoteli sodelovati v vladi ♦ zgod. (narodni) radikal pristaš Tavčarjeve in Hribarjeve narodno odločnejše frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja 2. mat. količina, ki jo določujeta korenska osnova in korenski eksponent; koren: izračunati radikal 3. kem. atomska skupina, ki nastopa navadno v organskih spojinah in je sama zelo redko obstojna: razpad molekule v radikale / prosti radikali ki niso vezani v molekulo ♪
  3.      radikalizácija  -e ž (á) glagolnik od radikalizirati: radikalizacija stranke; proces radikalizacije v političnem in gospodarskem življenju države / nadaljnja radikalizacija problema ne bi bila koristna ♪
  4.      radikalízem  -zma m (ȋ) 1. miselnost, ravnanje, ki si prizadeva za radikalne spremembe: zagovarjati radikalizem; širjenje radikalizma / odklanja radikalizme 2. lastnost, značilnost radikalnega: radikalizem nazora / radikalizem kritike ♪
  5.      radikálnež  -a m (ȃ) ekspr. radikalen človek: imajo ga za radikalneža ♪
  6.      radikálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost radikalnega: radikalnost spremembe / radikalnost političnih strank / biti znan po svoji radikalnosti po radikalnem mišljenju, ravnanju ♪
  7.      radikánd  -a m (ā) mat. število, iz katerega se računa koren, korenska osnova ♪
  8.      rádio  -a m (ā) 1. naprava za oddajanje in sprejemanje električnih impulzov, signalov po radijskih valovih: opremiti balon, raketo z radiom / usmerjati izstrelek po radiu, z radiom 2. radijski oddajnik, radijska postaja: biti po radiu povezan s pilotom / v mestu deluje ilegalni radio / radio predvaja zabavno glasbo; poiskati radio Maribor valovno dolžino radijskega oddajnika 3. radijski sprejemnik: izključiti, pog. ugasniti, zapreti radio / v sobi igra radio / naročnina za radio / prenosni, tranzistorski radio ♦ elektr. radio na baterije 4. ed. sredstvo za javnosti namenjeno oddajanje zvočnih sporočil po radijskih valovih: radio, televizija in tisk so poročali o dogodku / prirediti igro za radio; nastopati na radiu, v radiu; govoriti po radiu // dejavnost, vezana na tako sredstvo: skupščina je zagotovila denar za radio 5. ustanova, ki se ukvarja s tako dejavnostjo: v mestu deluje radio in več gledališč; direktor, novinarji radia / delati na radiu / radio Ljubljana / trg pred radiom poslopjem te ustanove ♪
  9.      radio... 1 ali rádio... prvi del zloženk (ā) nanašajoč se na radijske valove ali njihovo uporabo a) s tujko v drugem delu: radioamater, radioaparat, radiomehanik, radiotaksi, radioteleskop b) z domačo besedo v drugem delu: radiooddajnik in radio oddajnik; radiozveza in radio zveza ♪
  10.      radio... 2 ali rádio... prvi del zloženk (ā) nanašajoč se na žarke, ki nastajajo ob razpadu atomskih jeder: radioaktiven, radiobiologija, radioizotop ♪
  11.      rádioaktívnost  -i ž (ā-ȋ) lastnost, značilnost radioaktivnega: naravna, umetno povzročena radioaktivnost; radioaktivnost snovi / meriti radioaktivnost ♦ kem. radioaktivnost elementov ♪
  12.      rádiodifuzíja  -e ž (ā-ȋ) rad. 1. dejavnost, ki se ukvarja z javnosti namenjenim oddajanjem zvočnih sporočil po radijskih valovih: napredek na področju radiodifuzije in televizije 2. omrežje radijskih oddajnih postaj za tako dejavnost: prireditev bo prenašala radiodifuzija; jugoslovanska radiodifuzija ♪
  13.      radiofoníja  -e ž (ȋ) teh. prenašanje zvokov, spremenjenih v električne impulze, signale, z radijskimi valovi: izumiti radiofonijo; razvoj radiofonije // dejavnost, ki se ukvarja s takim prenašanjem: področja radiofonije; tednik za radiofonijo ♪
  14.      radiografíja  -e ž (ȋ) med. rentgensko slikanje: radiografija pljuč ♦ teh. z radiografijo odkrivati napake pri varjenju stikov ♪
  15.      rádiokasetofón  -a m (ā-ọ̑) radijski sprejemnik s pripravo za zapisovanje in predvajanje zvoka z (magnetofonskimi) kasetami: vključiti radiokasetofon; prenosni radiokasetofon ♪
  16.      radiolárij  -a m (á) nav. mn., zool. morske praživali z različno oblikovanim kremenastim ogrodjem; mreževec: radiolariji in foraminifere ♪
  17.      radiolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na radiologijo: radiološke preiskave; radiološko zdravljenje / radiološki inštitut, laboratorij / radiološki detektor aparat za odkrivanje radioaktivnega sevanja; radiološka zaščita zaščita pred radioaktivnim okuženjem ♪
  18.      radiométer  -tra m (ẹ̄) 1. naprava za merjenje intenzivnosti radioaktivnega sevanja: z radiometrom so ugotavljali okuženost ozračja 2. fiz. naprava za merjenje tlaka v valovanju: z radiometrom ugotoviti tlak zvoka / svetlobni, zvočni radiometer ♪
  19.      rádionavigácija  -e ž (ā-á) navigacija s pomočjo radijskih valov: antene, naprave za radionavigacijo ♪
  20.      rádiotéhnika  -e ž (ā-ẹ́) 1. tehnika prenašanja signalov z radijskimi valovi: zanima ga radiotehnika; razvoj radiotehnike 2. izdelovanje, uporaba in popravljanje radijskih aparatov: ukvarjati se z radiotehniko ♪
  21.      rádiotelegráf  -a m (ā-ȃ) ptt električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo z radijskimi valovi, brezžični brzojav: namestiti radiotelegraf ♪
  22.      rádiotelegrafístka  -e ž (ā-ȋ) ženska oblika od radiotelegrafist: radiotelegrafistka pri štabu ♪
  23.      rádioteleskóp  tudi rádioteleskòp -ópa m (ā-ọ̑; ā-ȍ ā-ọ́) astr. elektronska naprava z anteno za sprejemanje radijskega sevanja iz vesolja: namestiti, usmeriti radioteleskop; proučevanje Sonca z radioteleskopom ♪
  24.      rádiotelevizíja  tudi rádiotelevízija -e ž (ā-ȋ; ā-í) dejavnost, ki se ukvarja z javnosti namenjenim oddajanjem zvočnih in slikovnih sporočil po radijskih valovih: novi dosežki radiotelevizije; razvoj radiotelevizije // ustanova za tako dejavnost: direktor radiotelevizije / prireditev bo prenašala jugoslovanska radiotelevizija jugoslovanske radijske in televizijske postaje / Radiotelevizija [RTV] Ljubljana ♪
  25.      rádioterapíja  -e ž (ā-ȋ) med. zdravljenje z radijevimi ali rentgenskimi žarki: kemoterapija in radioterapija ♪

   43.469 43.494 43.519 43.544 43.569 43.594 43.619 43.644 43.669 43.694  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA