Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (42.794-42.818)


  1.      pristránski  -a -o prid. (á) 1. ki se pri presojanju, vrednotenju ravna po osebnih nagnjenjih, interesih: pristranski kritik, sodnik / pristranska ocena 2. redko postranski: pristranski zaslužek 3. redko stranski: segel je v pristranski žep ♪
  2.      pristrástje  -a s (ȃ) knjiž. pristranskost, neobjektivnost: pristrastje kritike ● zastar. vedeli so za njegovo pristrastje do alkohola močno nagnjenje, strast ♪
  3.      pristréšek  -ška m (ẹ̑) 1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe: skedenj z velikim pristreškom / sedeti, stati pod pristreškom / šotor s pristreškom 2. pokrit, na straneh odprt prostor, navadno ob drugem poslopju; lopa: kuhali so kar v pristrešku ♪
  4.      pristríči  -strížem dov., pristrízi pristrízite; pristrígel pristrígla (í) 1. s striženjem skrajšati: pristriči lase, nohte; pristriči kokošim peruti / pristriči živo mejo / pristriči travo 2. ekspr. zmanjšati, omejiti: dobičke, dohodke so zelo pristrigli; pristriči dotacije za industrijo / pristriči osnutek zakona skrajšati ● pog. direktorja so precej pristrigli mu zmanjšali oblast, veljavo; ekspr. pristriči komu jezik zmanjšati njegovo odrezavost, pikrost; pog. pristriči komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo pristrížen -a -o: pristriženi brki ♪
  5.      pristròj  -ôja m (ȍ ó) zastar. aparat: s tem pristrojem se meri jakost potresov; električni pristroj / država in ves njen pristroj ♪
  6.      pristúda  -e ž (ȗ) 1. knjiž. gnus: to dejanje ga je navdajalo s pristudo; pristuda nad neurejenim življenjem ∙ knjiž., ekspr. do pristude dolgočasen zelo 2. slabš. neprijeten, zoprn človek: zapodil bom to pristudo ♪
  7.      pristúditi  -im dov. (ú ȗ) nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor, gnus: pristuditi otroku jed; mleko se mu je pristudilo / pokvarjena družba se mu je pristudila // narediti, da postane kaj komu neprijetno, zoprno: pristudili so mu šolo ♪
  8.      prisušíti se  -ím se dov., prisúšil se (ȋ í) zaradi izgube vlage, vode se pritrditi na podlago: blato se je prisušilo na obleko; zbrisati s tal madeže, preden se prisušijo ● ekspr. duša se mu je prisušila ne more umreti prisušèn -êna -o: sledovi prisušene krvi ♪
  9.      prisúti  -sújem dov., prisúl in prisùl (ú ȗ) 1. dodatno, zraven nasuti: prisuti še toliko žita, da je merica polna / prisuti moko, sladkor 2. osuti: okopati in prisuti krompir prisút -a -o: prisuta zemlja ♪
  10.      prisvájati si  -am si nedov. (á) 1. delati kaj za svoje, zlasti neupravičeno: prisvajal si je denar od članarine; prisvajati si tujo lastnino / prisvajati si na novo odkrita ozemlja / prisvajati si pravico do česa lastiti si 2. knjiž. sprejeti kaj tujega in narediti za svoje: prisvajati si različne socialne norme; prisvajati si tuje običaje 3. knjiž. učiti se, priučevati se: prisvajati si nove besede; prisvajati si učno snov / prisvajati si osnovne filozofske pojme spoznavati ◊ ekon. prisvajati si presežno vrednost; ped. prisvajati si znanje spajati novo znanje z že znanim prisvájati zastar. prisojati, pripisovati: prisvajali so mu različne slabe lastnosti ♪
  11.      prisvojítelj  -a m (ȋ) kdor si kaj prisvoji: prisvojitelj tujega premoženja ♪
  12.      prisvojíti si  -ím si dov., prisvójil si (ȋ í) 1. narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno: protizakonito si prisvojiti posestvo; s poneverjanjem si je prisvojil večjo vsoto / prisvojiti si oblast / človek si je prisvojil veliko naravnih bogastev 2. knjiž. sprejeti kaj tujega in narediti za svoje: tega spoznanja si ni mogel prisvojiti; površno si prisvojiti filozofske ideje / prisvojiti si nove navade, spretnosti pridobiti 3. knjiž. naučiti se, priučiti se: prisvojiti si nove besede, pravilno izreko; prisvojiti si tuj jezik / besedilo dobro razumeti in si ga prisvojiti spoznati prisvojíti zastar. prisoditi, pripisati: niso se mogli odločiti, komu naj prisvojijo zmago ● zastar. knezu je prisvojil veliko novih ozemelj osvojil, pridobil prisvojèn -êna -o: površno prisvojene ideje; nezakonito prisvojena lastnina; prisvojeno znanje ♪
  13.      prišárati  -am dov. (ā ȃ) nar. dolenjsko 1. privleči, pririniti: prišarati košaro v sobo 2. pridrsati: izza vogala je prišarala starka; počasi je prišaral v vežo ♪
  14.      príščanica  -e ž (ȋ) bot. praprot z dva do trikrat pernato deljenimi pecljatimi listi, Cystopteris ♪
  15.      priščípniti  -em dov. (í ȋ) 1. s ščipanjem skrajšati: žebelj je priščipnil in ga pribil / priščipnil je vršiček poganjka odščipnil ∙ ekspr. priščipnili so mu plačo znižali; ekspr. denar za potovanje si je priščipnil od pokojnine privarčeval 2. stisniti med prilegajoča se dela: v kinu ji je s sedežem priščipnil krilo; priščipniti si prste ♪
  16.      prišepetávati  -am nedov. (ȃ) šepetaje govoriti, pripovedovati komu kaj, zlasti česar ta ne ve: nekaj mu prišepetava / ves čas ji je prišepetaval, naj se oglasi k debati / prišepetavati igralcu skrit pred občinstvom polglasno mu pripovedovati dele besedila; prišepetavati součencu šepetajoč mu posredovati odgovore na učiteljeva vprašanja // ekspr. govoriti, pripovedovati zlasti skrivaj: okupatorju so prišepetavali imena zavednih domačinov; prišepetavali so mu, da ni poštena / prišepetaval mu je, naj to čimprej stori zaupno predlagal, svetoval ♪
  17.      prišíliti  -im dov. (í ȋ) narediti bolj ostro, koničasto: prišiliti konico // dati čemu koničasto obliko: prišiliti kole prišíljen -a -o 1. deležnik od prišiliti: prišiljen svinčnik 2. ekspr. koničast, stožčast: smreka s prišiljenim vrhom; okna so bila majhna, zgoraj rahlo prišiljena ♪
  18.      priškrípati  tudi priškripáti -ljem in -am, in priškrípati -ljem in -am dov. (í á í; í) škripajoč pripeljati: naložen voz je priškripal po cesti / v škornjih je priškripal v dvorano škripajoč prišel ♪
  19.      priškŕniti  -em dov., tudi priškrníla (ŕ) nav. ekspr. 1. nekoliko odvzeti: ko meri blago na pultu, ga mimogrede priškrne kak centimeter / nekaj gnoja so priškrnili tudi za travnike // nekoliko zmanjšati: priškrniti komu plačo / priškrnila je luč 2. prikrajšati, oškodovati: priškrniti koga pri zaslužku / v novih razmerah so ga precej priškrnili 3. pripreti, pritisniti: priškrnil mu je nogo; priškrniti si prst ● nar. vzhodno priškrnila je stenj privila; ekspr. ker je to storil že drugič, so ga ostreje priškrnili kaznovali, prijeli priškŕnjen -a -o: priškrnjen med vrati; priškrnjene pravice ♪
  20.      príšlec  -a [lǝc] m (ȋ) kdor pride: prišlecu je ponudila stol; pozdraviti prišlece // priseljenec: prvi prišleci v tej deželi so bili Švedi; prišleci iz drugih republik ♪
  21.      príšlek  -a [lǝk in lek] m (ȋ) 1. priseljenec: tu so se naselili prišleki; domačini in prišleki / slovanski prišleki 2. prišlec: pozdraviti prišleka ♪
  22.      príšlekinja  -e [lǝk in lek] ž (ȋ) 1. priseljenka: domačinke in prišlekinje 2. ženska oblika od prišlec: odvzeti kovčke prišlekinji ♪
  23.      prišpekulírati  -am dov. (ȋ) s špekuliranjem priti do česa: prišpekulirali so si milijonsko premoženje prišpekulíran -a -o: prišpekulirani zaslužki ♪
  24.      prišpíčiti  -im dov. (í ȋ) pog. prišiliti, priostriti: prišpičiti konico / prišpičiti fižolovko ● pog. prišpičila je ustnice našobila prišpíčen -a -o 1. deležnik od prišpičiti: prišpičen kol 2. piker, zbadljiv: prišpičen humor // nerazpoložen, razdražljiv: danes si pa prišpičena ♪
  25.      prištéditi  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. privarčevati: prištedil je nekaj denarja / s tem prištedimo več blaga ♪

   42.669 42.694 42.719 42.744 42.769 42.794 42.819 42.844 42.869 42.894  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA