Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (42.669-42.693)



  1.      priredíti 2 -ím dov., tudi prirédi; prirédil; prirejèn ( í) z rejenjem, krmljenjem priti do česa: v teh letih je priredil precej živine / prirediti kravo doma / prirediti pri živini za davke in obleko
  2.      prirédje  -a s (ẹ̑) lingv. 1. zveza glavnih stavkov: priredje in podredje / protivno priredje; vezalno priredje 2. zveza enakovrednih stavkov ali delov stavka
  3.      prirédnost  -i ž (ẹ̄) knjiž., redko enakovrednost: prirednost elementov ♦ lingv. prirednost stavkov, zvez
  4.      priréja  -e ž (ẹ̑) 1. glagolnik od prirediti2: prireja živine / vola sta domače prireje 2. kar se priredi v določenem času: ugotavljati prirejo s tehtanjem; z uporabo krmil se je mesečna prireja precej povečala
  5.      priréjati 1 -am nedov. (ẹ́) 1. delati vsebinsko, oblikovno ustrezno za kak namen: prirejati besedilo, gradivo; prirejati sestavek za tisk / ekspr. nič ni prirejala, povedala je, kot je bilo; pren. po svoje (si) prirejati podobo sveta // delati ustrezno za kak namen sploh: prirejati vozila za invalide 2. delati, kar je potrebno, da se javni dogodki začnejo, uresničijo: prirejati koncerte, predstave, razstave, tekmovanja, zborovanja / slišal sem, da klub prireja večerjo pripravlja // publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: prirejati obiske vojašnic; prirejal je predavanja o tem problemu predaval je 3. mat. delati, da ima vsak element prve množice ob sebi kak element druge množice, tako da tvorita skupaj par: prirejati številom njihove kvadrate
  6.      priréjati 2 -am nedov. (ẹ́) z rejenjem, krmljenjem prihajati do česa: krave prirejajo v glavnem doma // redko rediti, krmiti: prirejati živino za prodajo
  7.      prirépek  -pka m (ẹ̑) ekspr. kar je s čim povezano tako, da nima lastne pomembnosti, samostojnosti: ta država ni prirepek nobene velesile; organizacija se je zreducirala na prirepek državnega aparata
  8.      prirépiti  -im tudi prirêpiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) ekspr. nezaželeno priti: ženske so prirepile za njo in prežale na vsako njeno besedo prirépiti se tudi prirêpiti se nezaželeno se pridružiti: nikamor ne morejo brez njega, zmeraj se prirepi / ko je videl, da bodo zmagali, se je prirepil še on
  9.      prirépnik  -a m (ẹ̑) slabš. kdor je komu pretirano vdan, pokoren: postati prirepnik koga / kapitalisti in njihovi prirepniki
  10.      prirépništvo  -a s (ẹ̑) slabš. podrejena zveza s kom: prav v tem se kaže njihovo prirepništvo
  11.      prirèz  -éza m ( ẹ́) papir. na določen format odrezan kos kartona, pripravljen za izdelavo zlasti škatel: izdelovati prireze
  12.      prirézati  -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem skrajšati: sadiki prirezati korenine in veje; prirezati konju rep / prirezati komu brke, lase pristriči // z rezanjem izoblikovati konec kakega predmeta: prirezati čep; prirezal si je gosje pero in začel pisati / poševno prirezati konce desk 2. z rezanjem dati čemu določeno obliko, velikost: strešno lepenko je prirezal natančno po velikosti podlage; prirezati tapete // ročno ali strojno popraviti kroj, ukrojenost česa: ukrojiti in prirezati / prirezati usnje za torbice ukrojitipog. prirezati komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; pog., ekspr. po poti (jo) prireže sosed pridevet. prirezati parklje obrezati prirézan -a -o: deklica s kratko prirezanimi lasmi; ostro prirezano gosje pero
  13.      prirezávati  -am nedov. () prirezovati: prirezavati in ostriti palico za raženj
  14.      prirezováti  -újem nedov.) 1. z rezanjem krajšati: prirezovati sadikam korenine in veje; prirezovati konjem repe // z rezanjem oblikovati konec kakega predmeta: prirezovati gosje pero / prirezovati svinčnik šiliti 2. z rezanjem dajati čemu določeno obliko, velikost: lepenko je prirezoval natančno po velikosti odprtin // dajati obliko sestavnim delom obleke ali obutve: na dolgi mizi so ženske prirezovale blago / prirezovati dele za sandale ♦ les. prirezovati les dane kose lesa ustrezno razrezovati glede na zahteve
  15.      priríniti  -em dov.) 1. z rinjenjem spraviti kam: pririniti težko mizo do vrat / pririniti nasprotnika do roba prepada / pririniti pokvarjen avtomobil k mehaniku 2. ekspr. počasi, s težavo priti: po dveh urah sta pririnila do planinske koče / tovornjak je pririnil na vrh klanca / sonce je že pririnilo nad hišo 3. ekspr. pririti, prilesti: hrošči so pririnili iz zemlje // prikliti, prirasti: posejana pšenica je pririnila iz zemlje 4. ekspr. shajati: nekako bomo že pririnili čez zimo ● ekspr. pririnili smo do oktobra smo že v oktobru; ekspr. pririnil je čez šestdeseto star je že šestdeset let priríniti se ekspr. 1. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: pririnil se je iz množice; pririniti se skozi grmovje 2. s prizadevanjem priti do česa: nazadnje se je pririnil do direktorja; pririnil se je do oficirja; pog. komaj jo je pririnil do preddelavca
  16.      priríti  -ríjem dov., priríl in prirìl (í ) 1. z ritjem priti kam: divji prašič je priril do konca njive / krt je priril iz zemlje 2. ekspr. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: možakar je priril skozi grmovje; pririti se v sredino gruče / sonce se je pririlo skozi oblake / iz sena je priril zaspan hlapec ∙ ekspr. da le pririjemo do pomladi, potem bo lažje prebijemo, vzdržimo; ekspr. resnica je vendarle pririla na dan je kljub nasprotnemu prizadevanju postala znana, se razvedela
  17.      priróbnica  -e ž (ọ̑) teh. kolobarjasta plošča na koncu cevi za povezavo z drugo cevjo: cev s prirobnico; prikovičena prirobnica
  18.      priróčnik  in prirôčnik -a m (ọ̑; ) knjiga, publikacija, ki na pregleden način vsebuje podatke, navodila o čem: izdati, napisati priročnik / jezikovni, kuharski priročnik; priročnik o gobah / priročnik za učitelje / ta knjiga bo koristen priročnik
  19.      priróda  -e ž (ọ̑) narava: a) raziskovati prirodo; ta element je v prirodi v obliki spojin; zakoni prirode / neživa, živa priroda b) priroda ga je obdarila s številnimi lepimi lastnostmi; vznes. darovi matere prirode c) spreminjati prirodo; lepota prirode; ljubezen do prirode č) človeška priroda / razpravljati o prirodi države; priroda spoznanja / način dela, ki ustreza prirodi stvari d) govoriti o prirodi določene bolezni / z oslabljenim pomenom napake tehnične prirode tehnične napake e) človek z nežno, lirsko prirodo / po prirodi je za vse brezbrižen
  20.      prirodnína  -e ž () knjiž. kar nastopa v naravi: anorganske, organske prirodnine; zbirka prirodnin ∙ knjiž. dohodek v denarju in prirodninah naturalijah
  21.      prirodnják  -a m (á) pripadnik primitivnega ljudstva: raziskovati življenje prirodnjakov; vraže pri prirodnjakih ● knjiž. biti prirodnjak naturist
  22.      priródnost  -i ž (ọ̑) naravnost: dekoracija vzbuja vtis prirodnosti / vlogo je zaigrala s prisrčno prirodnostjo; prirodnost gibanja / slikanje življenjskih pojavov v vsej njihovi prirodnosti
  23.      prirogovíliti  -im dov.) ekspr. priti, povzročajoč nemir s hrupnim vedenjem: pozno ponoči je pijan prirogovilil domov / od kod si pa ti prirogovilil tako zgodaj prišel
  24.      prisàd  tudi prísad -áda m ( á; í á) ognojitev: prišlo je do prisada; prisad rane / prisad se je predrl ◊ med. plinski prisad huda okužba z nabiranjem plina v tkivu; poporodni ali porodni prisad okužba porodnice med porodom ali po njem; med., vet. vranični prisad kužna bolezen goveda, konj, prašičev s povečano vranico, nalezljiva tudi za človeka
  25.      prisadíti se  -ím se dov., prisádil se; prisajèn ( í) nav. 3. os. ognojiti se: rana se mu je prisadila; brezoseb. prisadilo se mu je

   42.544 42.569 42.594 42.619 42.644 42.669 42.694 42.719 42.744 42.769  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA