Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (41.469-41.493)
- premŕzel 1 -zla -o [ǝu̯] prid. (ȓ) preveč mrzel: kopal se je v premrzli vodi / klet ne sme biti ne pretopla ne premrzla / ekspr., v povedni rabi biti premrzel do koga preveč neprijazen, sovražen premŕzlo prisl.: premrzlo se vedeš do nje / v povedni rabi sneg ne kopni, ker je premrzlo ♪
- premŕzel 2 -zla -o [ǝu̯] prid. (ŕ) od mraza otrpel: grel si je premrzle prste; premrzli ptički; domov je prišel moker in premrzel; pren. ogreti si premrzlo dušo ♪
- premŕzniti -em dov. (ŕ ȓ) 1. popolnoma, v celoti zmrzniti: korenine so premrznile; zemlja je zgodaj premrznila // preh. zamrzniti: premrzniti meso 2. redko od mraza postati otrpel: noge so ji premrznile premŕznjen -a -o: domov je prišel moker in premrznjen; premrznjena trava ∙ redko premrznjena reka zamrznjena (od brega do brega) ♪
- preobčutljív -a -o prid. (ȋ í) preveč občutljiv: preobčutljivi živci; ima preobčutljive oči / preobčutljivi ljudje; preobčutljiv in prenežen je / za svetlobo preobčutljiva barva, snov ♪
- preobčutljívost -i ž (í) lastnost, značilnost preobčutljivega: preobčutljivost ušesa / sram ga je svoje preobčutljivosti; dekliška preobčutljivost / preobčutljivost kože; preobčutljivost organizma; preobčutljivost za nekatera živila / preobčutljivost instrumenta ♪
- preobíl -a -o [iu̯ in il] prid. (ȋ ȋ) zastar. preobilen: preobil dež; preobilo plačilo preobílo prisl.: preobilo zajtrkovati ∙ knjiž. izgovarjal se je, da ima preobilo dela preveč ♪
- preobílica -e ž (ȋ) knjiž., z rodilnikom prevelika količina, množina: preobilica domnev onemogoča jasno razlago pojava; zaradi preobilice povabil iz tujine zelo malo nastopa doma; preobilica sončnih žarkov povzroča opekline // zelo velika količina, množina: na večerji so nam postregli s preobilico raznovrstnih jedi; preobilica surovin omogoča poceni proizvodnjo ♪
- preobílje -a s (ȋ) 1. nav. ekspr. stanje, za katero je značilen obstoj zelo velike količine materialnih dobrin: naveličati se preobilja / živeti v preobilju 2. knjiž., z rodilnikom prevelika količina, množina: preobilje metafor dela pesem nerazumljivo; preobilje podatkov, gradiva / biti zmeden od preobilja čustev // zelo velika količina, množina: navduševalo ga je preobilje rož na vrtu; uživati v preobilju barv in oblik / miza se šibi pod preobiljem jedi / imeti vsega v preobilju zelo veliko; preveč ∙ knjiž., ekspr. v sebi čuti preobilje ljubezni, življenja močno, intenzivno doživlja ljubezen, življenje ♦ lit. (besedno) preobilje pojav, da se pojem opiše hkrati z več pomensko sorodnimi izrazi; pleonazem ♪
- preobjéda -e ž (ẹ̑) bot. strupena rastlina z deljenimi listi in somernimi cveti v socvetju, Aconitum: tam raste preobjeda in jelenov jezik / navadna preobjeda ♪
- preobjésti se -jém se dov., 2. mn. preobjéste se, 3. mn. preobjedó se tudi preobjéjo se; preobjéj se in preobjèj se preobjéjte se; preobjédel se preobjédla se, stil. preobjèl se preobjéla se (ẹ́) 1. preveč se najesti: krava se je preobjedla; preobjesti se pri kosilu 2. naveličati se: preobjedli so se konzerv / ekspr.: drug drugega sta se preobjedla; preobjedel se je njihove družbe; vsega so se preobjedli ∙ ekspr. preobjedel se je (belega) kruha zaradi izobilja je objesten, predrzen preobjéden -a -o: preobjedeni gostje; vsega dobrega preobjedeni ljudje ♪
- preobkládati -am nedov. (ȃ) 1. ekspr. delati, da je kdo v preveliki meri deležen česa: preobkladati koga z delom 2. raba peša preoblagati: ne preobkladajte zidov z marmorjem ♪
- preobláčiti -im nedov., preobláčite in preoblačíte; preoblačíla tudi preobláčila (á) 1. oblačiti v drugo oblačilo, perilo: preoblačiti otroka; zaradi potenja se mora večkrat preoblačiti // navadno v zvezi z v oblačiti v drugo oblačilo, da nosilec ne bi bil prepoznan: medtem ko so ga preoblačili v žensko, je nekdo potrkal; zaradi prikrivanja se je preoblačil v železničarja 2. prekrivati, obdajati z drugo prevleko: preoblačiti blazine, pernice / preoblačiti gumbe, kavče ● ekspr. rak se navadno preoblači enkrat na leto se levi ♪
- preoblágati -am nedov. (ȃ) preveč oblagati: ne preoblagajte sten z lesom / ekspr. preoblagati koga z delom / ekspr. preoblagati opise s podrobnostmi ♪
- preobléči -obléčem dov., preobléci preoblécite in preoblecíte; preoblékel preoblékla (ẹ́) 1. obleči v drugo oblačilo, perilo: preobleči bolnika, otroka; preobleči se za nastop; ko pride domov, se preobuje in preobleče / preobleči mrliča obleči ga v oblačilo, v katerem bo pokopan / preobleči srajco // navadno v zvezi z v obleči v drugo oblačilo, da nosilec ne bi bil prepoznan: kurirja so preoblekli v železničarja; preobleči se v moškega, star. za moškega 2. obleči v določeno oblačilo kot znamenje novega stanu, pripadnosti: mobilizirance so še isti dan preoblekli 3. prekriti, obdati z drugo prevleko: preobleči blazino, prešito odejo / preobleči gumbe, naslanjač; preobleči kaj s pohištvenim blagom, z usnjem / preobleči senčnik svetilke ● pog. preobleči posteljo zamenjati
posteljno perilo; ekspr. preobleči kritiko v fantastično pripoved dati kritiki obliko, videz fantastične pripovedi; ekspr. nebo se je preobleklo (z oblaki) pokrilo, prekrilo z oblaki preobléčen -a -o: v berača preoblečen vohun; z usnjem preoblečena klop; sem že preoblečen ♦ rel. po dveh letih življenja v samostanu je bila preoblečena ♪
- preobléka -e ž (ẹ̑) 1. oblačilo, perilo za preoblačenje: daj mu kaj preobleke; na potovanje je vzel malo preobleke 2. oblačilo, v katero se kdo obleče, da ne bi bil prepoznan: spoznati koga kljub preobleki / morilec je prišel v preobleki inštalaterja / ribiška preobleka vohunske ladje jih ni preslepila; pren. on je romantičen človek v moderni preobleki 3. glagolnik od preobleči: preobleka je končana ● redko usnjena preobleka stola je poškodovana prevleka; redko kupiti šest preoblek za blazino prevlek; ekspr. tuji pesniki v slovenski preobleki v slovenskem prevodu ◊ rel. (redovniška) preobleka obred, pri katerem se kandidat, novinec preobleče v redovno oblačilo ♪
- preoblíčiti -im dov. (í ȋ) star. preoblikovati, spremeniti: ledeniki so preobličili zemeljsko površje / to ga je preobličilo v osebnost; podoba pokrajine se je preobličila / slutnja se je preobličila v spoznanje preoblíčen -a -o: v simbol preobličeni opis požara ♪
- preoblíka -e ž (ȋ) knjiž. 1. drugačna, spremenjena oblika: to je le preoblika grškega izraza 2. preoblikovanje: možnost umetne preoblike ♪
- preoblikoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj preoblikuje: preoblikovalec besedila / nekateri umetniki so bolj opazovalci kot preoblikovalci življenja / publ. ta dogodek je bil pomemben preoblikovalec razmer jih je zelo preoblikoval ♪
- preoblikovánje -a s (ȃ) glagolnik od preoblikovati: postopek preoblikovanja / preoblikovanje mišljenja / preoblikovanje kapljic v kristale ♪
- preoblikováti -újem dov. (á ȗ) dati čemu drugačno obliko: preoblikovati glavo kipa / ledeniki so preoblikovali pokrajino / ljudstvo je pesmi po svoje preoblikovalo / pesnik je dogodek preoblikoval v simbol preoblikováti se dobiti drugačne značilnosti: ta literarna smer se je pozneje močno preoblikovala / kapljice so se preoblikovale v drobne kristale / društvo se je preoblikovalo v akademijo preoblikován -a -o: preoblikovan izdelek; preoblikovani spomini na mladost ♪
- preobljúditi -im dov. (ú ȗ) knjiž. prenaseliti: preobljuditi rodovitno pokrajino preobljúden -a -o: preobljuden otok; preobljudena hiša; izogibal se je preobljudenih ulic ulic, na katerih je bilo zelo veliko ljudi ♪
- preobložíti -ím dov., preoblóžil (ȋ í) preveč obložiti: preobložiti stene z okraski / pazi, da konja, voza ne preobložiš / ekspr. preobložiti koga z delom, s skrbmi / ekspr. preobložiti spis z okraski ● ekspr. preobložiti si želodec preveč jesti, piti preobložèn -êna -o: preobloženi vozovi so se na klancu ustavili; njegov slog je preobložen; biti preobložen z delom ∙ ekspr. z leti preobložen mož zelo star; ekspr. povabiti goste k preobloženim mizam k mizam, na katerih je velika količina jedi in pijač; ekspr. letos so drevesa preobložena s sadjem je na drevesih zelo veliko sadja ♪
- preobnóva -e ž (ọ̑) knjiž., redko obnova, prenova: preobnova gradu / duhovna preobnova človeka ♪
- preobókati -am dov. (ọ̄ ọ̑) na novo obokati: zidar je preobokal in popravil peč ∙ cerkev je imela prej raven strop, kasneje so jo preobokali ji naredili oboke preobókan -a -o: hodnik je preobokan ♪
- preobráčati -am nedov. (ā ȃ) raba peša 1. obračati: preobračati bolnika; vso noč se v vročici preobrača po postelji / preobračala je pismo in iskala podpis / preobračati seno; nervozno je preobračal liste v knjigi 2. delati, da dobi kaj drugačen pomen, drugačno vsebino: rad preobrača dejstva / znanost je začela preobračati prejšnje ugotovitve; preobračati navade spreminjati ● ekspr. ne preobračaj besed razumi, obravnavaj misli tako, kot so izrečene; preobračati kozolce delati obrate telesa okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi; ekspr. preobračati politične kozolce spreminjati politične nazore preobráčati se navadno s prislovnim določilom izraža prehajanje v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo; obračati se: položaj se je počasi preobračal nam v korist ♪
41.344 41.369 41.394 41.419 41.444 41.469 41.494 41.519 41.544 41.569