Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (40.444-40.468)


  1.      povnánjati  -am nedov. (á) knjiž. delati, da postane kaj zunanje, vnanje: povnanjati moralno vsebino / dejavnost človeka povnanja povnánjati se postajati plitev, usmerjen v zunanji svet: današnji človek se povnanja in izgublja v stvareh ♪
  2.      povnánjiti  -im dov. (ā ȃ) knjiž. narediti, da postane kaj zunanje, vnanje: povnanjiti svoje ustvarjalne zmožnosti / povnanjiti medčloveške odnose povnánjiti se postati plitev, usmerjen v zunanji svet: v zadnjih letih se je zelo povnanjil povnánjen -a -o: povnanjena absolutna ideja; za to je njegova narava preveč povnanjena ♪
  3.      povòd  -óda m (ȍ ọ́) kar ima za posledico kako dogajanje, delovanje: ugotoviti povod za prepir; povod za uvedbo kazenskega postopka / dati povod za razburjenje / brez povoda je užaljen brez vzroka ♪
  4.      povódec  tudi povôdec -dca m (ọ̑; ó) vrv ali jermen, ki se da živali okoli vratu, da se lahko vodi: nategniti, popustiti povodec; na povodcu je držal, vodil velikega volčjaka / prijeti konja za povodec ∙ ekspr. moža ima vedno na povodcu delati, ravnati mora tako, kot ona želi, hoče ♦ navt. povodec sohe vrv, s katero se premika soha ♪
  5.      povodíti  -ím dov., povódil (ȋ í) nar. vzhodno prekaditi: povoditi meso povojèn -êna -o: povojene klobase; slanina še ni povojena ♪
  6.      povódnja  -e ž (ọ̑) zastar. povodenj: tisto leto je bila velika povodnja ♪
  7.      povodnják  -a m (á) 1. nav. mn., zool. hrošči, prilagojeni življenju v vodi, Dytiscidae: loviti povodnjake 2. redko povodni mož: bradat povodnjak ♪
  8.      povódom  predl. (ọ̄) zastar., z rodilnikom ob: povodom odkritja spomenika so priredili veselico ♪
  9.      povóhati  -am dov. (ọ̑) krajši čas vohati: pes ga je povohal in tekel dalje / povohala je meso, če je sveže ● nizko matilda ga je povohala komaj je ušel smrti; pes povoha pog., ekspr. ko je obubožal, ga še pes ni povohal se nihče ni zmenil zanj, mu pomagal; ekspr. takih knjig pri nas še pes ne povoha nihče ne bere, kupuje; pog., ekspr. nisi vreden, da te pes povoha slab, ničvreden si; nekoristen, nesposoben si; ekspr. dijak knjige še povohal ni se ni učil, bral; pog., ekspr. pijače še povohal ni sploh ni pil; ekspr. smodnika dozdaj še nismo povohali se še nismo bojevali; pog., ekspr. šole še nikoli ni povohal odznotraj nikoli ni hodil v šolo ♪
  10.      povòj  -ôja m (ȍ ó) 1. podolgovat kos tkanine za zavarovanje rane, poškodovanega dela telesa: dati, oviti povoj okrog komolca; prevezati koleno s povojem / elastični povoj ♦ med. mavčni povoj z mavcem posut povoj, ki se uporablja za imobilizacijo telesnih delov // nekdaj podolgovat širši kos tkanine, navadno platnen, za povijanje dojenčka: plenice in povoji 2. ekspr., v zvezi biti v povojih biti na začetni razvojni stopnji: filozofija je bila takrat še v povojih; stvar je v povojih ● ekspr. sestra je bila takrat še v povojih dojenček, zelo majhna; ekspr. saj je komaj zlezel iz povojev postal odrasel, samostojen ♪
  11.      povójček  in povôjček -čka m (ọ̑; ȏ) manjšalnica od povoj: oviti prst s povojčkom / ekspr. pleničke in povojčki ● ekspr. mati misli, da smo še vedno v povojčkih da še nismo odrasli, samostojni ♪
  12.      povójec  -jca m (ọ̑) zastar. povoj: s seboj je vzela plenice in povojce ♪
  13.      povoščíti  in povóščiti -im dov. (ȋ ọ́) premazati z voskom: povoščiti nit, papir; povoščiti sir povóščen -a -o tudi povoščèn -êna -o: povoščen papir; sveži sadeži so bili kakor povoščeni ♪
  14.      povozíti  -vózim dov. (ȋ ọ́) 1. zapeljati čez koga in ga poškodovati: povozil ga je avtomobil; na železniškem prehodu je otroka povozil vlak; skoraj bi ga bil povozil / do smrti povoziti / povoziti mačko, psa; brezoseb. pravijo, da ga je povozilo 2. ekspr. premagati, prizadeti: kdor se ne bori, ga hitro povozijo; kljub nesrečam se ni dal povoziti ● ekspr. njega je povozil čas ni se znašel v danih razmerah, okoliščinah, stvarnosti; ekspr. ti trije dnevi so ga povozili zelo izčrpali, utrudili; žarg., šport. naši nogometaši so nasprotnike povozili premagali; ekspr. življenje jo je povozilo ni bila kos življenjskim težavam, problemom; vulg. veliko žensk je povozil spolno občeval z njimi povóžen -a -o: na cesti je ležal povožen zajec; ko je članek prebral, je bil čisto povožen; povožena eksistenca ♪
  15.      povprášati  tudi povprašáti -am dov., tudi povprášala (á á á) z vprašanjem, vprašanji a) poskusiti izvedeti, ugotoviti: v mestu je povprašal za službo; kadar boš hodil po teh krajih, povprašaj po njem; povprašati po novicah / pri odhodu ga je povprašala, kdaj spet pride vprašala b) izraziti zanimanje za koga: povprašal je po tebi / noben snubec ni povprašal zanjo ♪
  16.      povpraševánje  -a s (ȃ) glagolnik od povpraševati: a) po dolgem povpraševanju sem izvedel, kje živi / njeno lahkomiselno povpraševanje ga je razjezilo b) povpraševanje po tem blagu je prenehalo, raste, upada; po teh izdelkih je veliko povpraševanje ♦ ekon. povpraševanje količina blaga, ki so jo kupci pripravljeni kupiti na določenem trgu pri določeni ceni; zakon ponudbe in povpraševanja pravilo, kako se cena oblikuje pod vplivom ponudbe in povpraševanja ♪
  17.      povpraševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z vprašanjem, vprašanji a) poskušati izvedeti, ugotoviti: v vasi je nekdo povpraševal po tem človeku / ni ga povpraševal, kaj je doživel v mestu b) izražati zanimanje za koga: kadar sem jo srečal, je povpraševala po tebi 2. izražati pripravljenost kupiti kaj: ljudje zelo povprašujejo po pomarančah ♪
  18.      povpréček  -čka m (ẹ̑) srednja vrednost dveh ali več istovrstnih količin: temperaturni povprečki; navedeni odstotki so povprečki dveh let / na skakalni turneji je imel najboljši povpreček ♪
  19.      povpréčje  -a s (ẹ̑) 1. srednja vrednost dveh ali več istovrstnih količin: izračunati povprečje; letno, mesečno povprečje; republiško povprečje rojstev; povprečje osebnih dohodkov 2. mera, stopnja, značilna za večino istovrstnega: presegati povprečje; dvigniti proizvodnjo nad povprečje; kakovost teh izdelkov je padla pod povprečje / v povprečju se je to zelo podražilo 3. nav. ekspr. stanje, za katero je značilno, da kaj po kakovosti, lastnostih ne presega večine istovrstnega: dvigniti literaturo iz povprečja; svoje junake je avtor potisnil v povprečje; izgubil se je v povprečju; malomeščansko povprečje / ceneni okus povprečja kulturno malo zahtevne večine ljudi ♪
  20.      povpréčnež  -a m (ẹ̑) ekspr. povprečen človek: v njih vidi same povprečneže; preganjati mojstre in poveličevati povprečneže ♪
  21.      povpréčnica  -e ž (ẹ̑) 1. ekspr. povprečna ženska: noče biti navadna povprečnica 2. knjiž., redko bližnjica: iti po povprečnici ♪
  22.      povpréčnik  -a m (ẹ̑) knjiž. povprečen človek: bili so sami povprečniki ♪
  23.      povprečnják  -a m (á) knjiž. povprečen človek: je navaden povprečnjak in slabič ♪
  24.      povráčanje  -a s (ā) glagolnik od povračati: povračanje stroškov / povračanje dobrega z dobrim, hudega s hudim / tipična znaka za to bolezen sta visoka vročina in povračanje / povračanje spominov na mladost ♦ vet. vračanje hrane iz vampa in kapice v usta pri prežvekovanju; rejekcija ♪
  25.      povráčati  -am nedov. (ā ȃ) 1. delati, dajati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino: povračati stroške, škodo / knjiž. povračati dolgove plačevati // delati določena dejanja zaradi enakih dejanj, ukrepov, ki jih je prej storil kdo drug: povračati pomoč / dobroto mu povrača s hudim 2. knjiž. izmetavati iz želodca; bruhati: začutil je, da bo povračal; nič ji ni bolje, še vedno povrača povráčati se 1. v presledkih se pojavljati, ponavljati se: bolezen se rada povrača / misel nanjo se mu pogosto povrača 2. knjiž. vračati se: rad se povrača domov / upanje se ji povrača 3. knjiž. nanašati se: kritika se povrača nanj; avtorjeva pripoved se povrača na mladostno doživetje ♦ lingv. povratni zaimek se povrača na osebek istega stavka povračajóč -a -e: povračajoč dobro s hudim; povračajoče se misli; povračajoča se vprašanja ♪

   40.319 40.344 40.369 40.394 40.419 40.444 40.469 40.494 40.519 40.544  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA