Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (3.901-3.925)


  1.      hlapênje  -a s (é) glagolnik od hlapeti: hlapenje vode ♪
  2.      hlapílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hlapenje: hlapilna toplota ♪
  3.      hlásten  -tna -o prid. (á ā) opravljan, narejen zelo hitro, odločno zaradi čustvene prizadetosti: hlasten gib; zaslišali so nagle, hlastne korake / hlastno tekanje ljudi po peronu / hlastna naglica / novico ji je povedal z nekakim hlastnim veseljem // opravljan pretirano hitro in zato netemeljito, površno: hlastno branje / hlastna pisava hlástno prisl.: hlastno je strgal ovitek in prebral pismo; otroci so hlastno zajemali iz sklede ♪
  4.      hlastéžen  tudi hlástežen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄; ȃ) star. pohlepen: javnost je bila hlastežna po senzacijah ♪
  5.      hlepênje  -a s (é) glagolnik od hlepeti: bolestno hlepenje po denarju / hlepenje po lepoti ♪
  6.      hléven  -vna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hlev: hlevna vrata / hlevna svetilka hlevska ♪
  7.      hlínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od hliniti: ni poznal ne laži ne hlinjenja ♪
  8.      hlínjenost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost hlinjenega: hlinjenost njenega moralnega ogorčenja ♪
  9.      hmeljárjenje  -a s (á) pridelovanje hmelja: sodobno hmeljarjenje ♪
  10.      hméljen  -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hmelj: hmeljni poganjki / obiranje hmeljnih storžkov plodov; napeljati hmeljne trte na žice / hmeljna žičnica ogrodje iz drogov in žic za oporo hmeljevim trtam / hmeljni škodljivci ♦ agr. hmeljna moka grenek rumen prah na krovnih listih hmeljevih plodov; lupulin; hmeljno olje najvažnejša sestavina lupulina ♪
  11.      hobôten  -tna -o prid. (ó) zastar. bujen, bohoten: hobotna praprot ♪
  12.      hôden  -dna -o prid. (ó) 1. namenjen za hojo: nekaj hodnih in voznih poti // po katerem se da hoditi: pot ostane hodna tudi v deževju 2. redko ki rad hodi: hoden konj ♪
  13.      hôden  in hóden -dna -o prid. (ó; ọ̄) nanašajoč se na hodnik, platno: hodno platno / hodna rjuha, srajca / hodna preja ♪
  14.      hodníčen  tudi hódničen -čna -o prid. (ȋ; ọ̑) nanašajoč se na hodnik, platno: hodnično platno / hodnična brisača; hodnične hlače / hodnično predivo ♪
  15.      hójen  -a -o prid. (ọ́) nar. koroško shajan, vzhajan: kruh ni bil dovolj hojen ♪
  16.      hójenje  -a s (ọ́) glagolnik od hoditi: hojenje po mestu ga je utrudilo ♪
  17.      holocén  -a m (ẹ̑) geol. mlajša, sedanja doba kvartarja: raziskovati ognjeniško aktivnost v holocenu ♪
  18.      holocénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na holocen: holocenski prod; holocenska naplavina / holocenska doba ♪
  19.      homeopátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na homeopatijo: homeopatično zdravilo / homeopatična magija ♪
  20.      homêričen  -čna -o prid. (é) redko homerski: homerična preprostost ♪
  21.      homilétičen  -čna -o (ẹ́) pridevnik od homiletika: homiletične vaje ♪
  22.      homogén  -a -o prid. (ẹ̑) ki je enakih, istovrstnih sestavin; enovit, enoten: homogena snov, zmes / homogena struktura kamnine / homogeno prebivalstvo // ki ima sestavne dele trdno povezane med seboj: homogen vojaški blok; homogena delovna organizacija / narod kot homogena celota / homogena tekmovalna ekipa ◊ elektr. homogeno (električno, magnetno) polje polje, katerega jakost in smer sta v vseh točkah enaka; mat. homogena algebrajska enačba enačba, v kateri so vsi členi iste stopnje homogéno prisl.: delati homogeno; zelo homogeno so nastopali ♪
  23.      homogenizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati homogeno: homogenizirati snov ♦ agr. homogenizirati mleko povzročati, delati, da je maščoba enakomerno porazdeljena po vsej tekočini; metal. homogenizirati jeklo s toplotno obdelavo dosegati enakomerno sestavo in kristalno strukturo homogenizíran -a -o: homogenizirano mleko ♪
  24.      homogénost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost homogenega: homogenost kovine; homogenost gozdnega sestoja / homogenost ansambla, ekipe / nacionalna homogenost ♪
  25.      homológen  -gna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na homologijo; istoroden, istoizvoren: homologen pojav ◊ biol. homologni organi organi istega nastanka in iste zgradbe, a z različnimi funkcijami; geom. homologni stranici stranici, ki imata glede na okolje enako lego; kem. homologna spojina vsaka od spojin homologne vrste; homologna vrsta vrsta podobnih spojin, ki se med seboj razlikujejo samo po tem, da ima vsaka naslednja po eno določeno atomsko skupino več v verigasti molekuli ♪

   3.776 3.801 3.826 3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976 4.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA