Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (3.901-3.925)
- hlapênje -a s (é) glagolnik od hlapeti: hlapenje vode ♪
- hlapílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hlapenje: hlapilna toplota ♪
- hlásten -tna -o prid. (á ā) opravljan, narejen zelo hitro, odločno zaradi čustvene prizadetosti: hlasten gib; zaslišali so nagle, hlastne korake / hlastno tekanje ljudi po peronu / hlastna naglica / novico ji je povedal z nekakim hlastnim veseljem // opravljan pretirano hitro in zato netemeljito, površno: hlastno branje / hlastna pisava hlástno prisl.: hlastno je strgal ovitek in prebral pismo; otroci so hlastno zajemali iz sklede ♪
- hlastéžen tudi hlástežen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄; ȃ) star. pohlepen: javnost je bila hlastežna po senzacijah ♪
- hlepênje -a s (é) glagolnik od hlepeti: bolestno hlepenje po denarju / hlepenje po lepoti ♪
- hléven -vna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hlev: hlevna vrata / hlevna svetilka hlevska ♪
- hlínjenje -a s (ȋ) glagolnik od hliniti: ni poznal ne laži ne hlinjenja ♪
- hlínjenost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost hlinjenega: hlinjenost njenega moralnega ogorčenja ♪
- hmeljárjenje -a s (á) pridelovanje hmelja: sodobno hmeljarjenje ♪
- hméljen -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hmelj: hmeljni poganjki / obiranje hmeljnih storžkov plodov; napeljati hmeljne trte na žice / hmeljna žičnica ogrodje iz drogov in žic za oporo hmeljevim trtam / hmeljni škodljivci ♦ agr. hmeljna moka grenek rumen prah na krovnih listih hmeljevih plodov; lupulin; hmeljno olje najvažnejša sestavina lupulina ♪
- hobôten -tna -o prid. (ó) zastar. bujen, bohoten: hobotna praprot ♪
- hôden -dna -o prid. (ó) 1. namenjen za hojo: nekaj hodnih in voznih poti // po katerem se da hoditi: pot ostane hodna tudi v deževju 2. redko ki rad hodi: hoden konj ♪
- hôden in hóden -dna -o prid. (ó; ọ̄) nanašajoč se na hodnik, platno: hodno platno / hodna rjuha, srajca / hodna preja ♪
- hodníčen tudi hódničen -čna -o prid. (ȋ; ọ̑) nanašajoč se na hodnik, platno: hodnično platno / hodnična brisača; hodnične hlače / hodnično predivo ♪
- hójen -a -o prid. (ọ́) nar. koroško shajan, vzhajan: kruh ni bil dovolj hojen ♪
- hójenje -a s (ọ́) glagolnik od hoditi: hojenje po mestu ga je utrudilo ♪
- holocén -a m (ẹ̑) geol. mlajša, sedanja doba kvartarja: raziskovati ognjeniško aktivnost v holocenu ♪
- holocénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na holocen: holocenski prod; holocenska naplavina / holocenska doba ♪
- homeopátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na homeopatijo: homeopatično zdravilo / homeopatična magija ♪
- homêričen -čna -o prid. (é) redko homerski: homerična preprostost ♪
- homilétičen -čna -o (ẹ́) pridevnik od homiletika: homiletične vaje ♪
- homogén -a -o prid. (ẹ̑) ki je enakih, istovrstnih sestavin; enovit, enoten: homogena snov, zmes / homogena struktura kamnine / homogeno prebivalstvo // ki ima sestavne dele trdno povezane med seboj: homogen vojaški blok; homogena delovna organizacija / narod kot homogena celota / homogena tekmovalna ekipa ◊ elektr. homogeno (električno, magnetno) polje polje, katerega jakost in smer sta v vseh točkah enaka; mat. homogena algebrajska enačba enačba, v kateri so vsi členi iste stopnje
homogéno prisl.: delati homogeno; zelo homogeno so nastopali ♪
- homogenizírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati homogeno: homogenizirati snov ♦ agr. homogenizirati mleko povzročati, delati, da je maščoba enakomerno porazdeljena po vsej tekočini; metal. homogenizirati jeklo s toplotno obdelavo dosegati enakomerno sestavo in kristalno strukturo homogenizíran -a -o: homogenizirano mleko ♪
- homogénost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost homogenega: homogenost kovine; homogenost gozdnega sestoja / homogenost ansambla, ekipe / nacionalna homogenost ♪
- homológen -gna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na homologijo; istoroden, istoizvoren: homologen pojav ◊ biol. homologni organi organi istega nastanka in iste zgradbe, a z različnimi funkcijami; geom. homologni stranici stranici, ki imata glede na okolje enako lego; kem. homologna spojina vsaka od spojin homologne vrste; homologna vrsta vrsta podobnih spojin, ki se med seboj razlikujejo samo po tem, da ima vsaka naslednja po eno določeno atomsko skupino več v verigasti molekuli ♪
3.776 3.801 3.826 3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976 4.001