Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (3.801-3.825)


  1.      heterogénski  -a -o prid. (ẹ̑) redko heterogen: zbližali so se različni, zelo heterogenski elementi ♪
  2.      heteromórfen  -fna -o prid. (ọ̑) biol., min. ki nastopa v dveh ali več oblikah: heteromorfni kromosomi; heteromorfna rudnina ♪
  3.      heteronómen  -mna -o prid. (ọ̑) knjiž. odvisen, nesamostojen, podrejen: heteronomen subjekt; heteronomna volja / heteronomna etika ♪
  4.      heteropoláren  -rna -o prid. (ȃ) 1. elektr. ki ima več izmenično se ponavljajočih magnetnih polov: heteropolarni generator 2. kem. ki ima dva različna pola: heteropolarne molekule; heteropolarna vez ionska vez ♪
  5.      heteroseksuálen  -lna -o prid. (ȃ) med. spolno nagnjen do oseb drugega spola: heteroseksualen odnos ♪
  6.      heterosilábičen  -čna -o prid. (á) lingv. ki pripada drugemu zlogu, raznozložen: heterosilabični glas ♪
  7.      heterotrófen  -fna -o prid. (ọ̑) biol. ki se hrani s snovmi, nastalimi v drugih organizmih: heterotrofni organizmi; človek je heterotrofno bitje / heterotrofni način prehranjevanja heterotrófno prisl.: glive se hranijo heterotrofno ♪
  8.      heterózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na heterozo: heterozna koruza / heterozen razvoj ♪
  9.      heterozigóten  -tna -o prid. (ọ̑) biol. nastal z združitvijo spolnih celic z različnima genoma: heterozigotni individuum; heterozigotna jajčna celica ♪
  10.      hevrístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na hevristiko: hevristični princip / hipoteza ima hevrističen pomen ♦ ped. hevristični razgovor metoda razgovora, ki navaja učence k samostojnemu pridobivanju novih spoznanj ♪
  11.      híben  -bna -o prid. (ȋ) redko pomanjkljiv, nepopoln: hibno popravilo stroja ♪
  12.      hibríden  -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hibride ali hibridnost: hibridna koruza, rastlina / hibridna spremenljivost rastlin; pren. arhitektonski liki hibridnega stila ♦ agr. hibridna vina vina iz grozdja trt samorodnic ♪
  13.      hidránten  -tna -o (ȃ) pridevnik od hidrant: hidrantni nastavek; hidrantna omarica ♪
  14.      hidrávličen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na hidravlika 1: hidravlične meritve, raziskave 2. strojn. ki deluje na osnovi širjenja pritiska v tekočinah: hidravlični prenos sile / hidravlična stiskalnica; hidravlične zavore; hidravlično dvigalo / hidravlični pritisk / hidravlično olje 3. grad. ki se v vodi strdi: hidravlično vezivo ◊ strojn. hidravlični transport transport sipkega materiala po ceveh z vodnim tokom hidrávlično prisl.: zavorni pritiski se prenašajo hidravlično ♪
  15.      hídrocentrála  -e ž (ȋ-ȃ) elektrarna, ki izkorišča za pogon turbin mehansko energijo vode: jez hidrocentral; sistem hidrocentral z akumulacijskimi jezeri ♪
  16.      hídrodinámičen  -čna -o prid. (ȋ-á) nanašajoč se na hidrodinamiko: hidrodinamični preizkus / hidrodinamični tlak // ki povzroča čim manjši vodni upor: hidrodinamični trup ladje; hidrodinamična oblika ♪
  17.      hídroeléktričen  -čna -o prid. (ȋ-ẹ̑) nanašajoč se na pridobivanje električne energije v hidroelektrarnah: izkušnje pri gradnji hidroelektričnih naprav ♪
  18.      hídroenergétika  -e ž (ȋ-ẹ́) dejavnost, ki oskrbuje gospodarstvo z električno energijo, proizvedeno v hidroelektrarnah: obstajajo ugodni pogoji za razvoj hidroenergetike // nauk o tem: ukvarja se s teoretičnimi problemi hidroenergetike ♪
  19.      hídroenergétski  -a -o prid. (ȋ-ẹ̑) nanašajoč se na hidroenergetiko: hidroenergetski objekti; hidroenergetski sistem skupina hidroelektrarn na kaki reki ali na kakem področju, ki tvorijo zaključeno celoto / hidroenergetska osnova gospodarstva ♪
  20.      hídroenergíja  -e ž (ȋ-ȋ) 1. vodna energija: izkoriščati hidroenergijo za elektrifikacijo; dežela ima bogate vire hidroenergije 2. električna energija, ki se proizvaja v hidroelektrarnah: izkoristiti možnosti za pridobivanje hidroenergije in termoenergije ♪
  21.      hidrofílen  -lna -o prid. (ȋ) kem. ki se veže z vodo, omočljiv: hidrofilni koloid; hidrofilna gaza ♦ bot. hidrofilna rastlina rastlina, ki uspeva na mokrih tleh ♪
  22.      hidrofóben  -bna -o prid. (ọ̑) kem. ki se ne veže z vodo, neomočljiv: olja so hidrofobna ♪
  23.      hidrogén  -a m (ẹ̑) kem. vodik ♪
  24.      hidrogeníranje  -a s (ȋ) glagolnik od hidrogenirati: hidrogeniranje plinov, premoga ♪
  25.      hidrogenírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kem. uvajati vodik v spojino: hidrogenirati olje, premog ♪

   3.676 3.701 3.726 3.751 3.776 3.801 3.826 3.851 3.876 3.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA