Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (37.919-37.943)



  1.      pionír  -ja m (í) 1. član pionirske organizacije: biti, postati pionir; pionirji in mladinci / pionir prometnik ki skrbi zlasti za varen prehod otrok čez prometno ulico / Zveza pionirjev družbenopolitična organizacija za otroke od sedmega do štirinajstega leta 2. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star približno od deset do štirinajst let: nastop pionirjev in mladincev 3. ekspr., navadno s prilastkom kdor prvi ali med prvimi a) pride v do takrat še ne poznane, ne zavzete kraje, osvajalec: sprejem naših alpinističnih pionirjev b) začne delovati, ustvarjati na novem, neznanem področju znanosti, tehnike; pobudnik, začetnik: on je pionir slovenskega športnega letalstva; v raketni tehniki so bili med pionirji; jugoslovanski filmski pionirji; pionirji partizanskega gibanja; pionir plastične kirurgije / ta pesnik je pionir svobodnega verza ◊ voj. vojak, izurjen zlasti za postavljanje ovir in opravljanje utrjevalnih del
  2.      pionírka  -e ž (í) ženska oblika od pionir: pionirke so okrasile dvorano / tekmovanje pionirk v orodni telovadbi / pionirka gibanja za ženske pravice
  3.      pionírski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na pionirje: a) pionirski krožek; pionirska organizacija / pionirska knjižnica / pionirski pozdrav; pionirska ruta rdeča ruta kot znak članstva v Zvezi pionirjev; pionirska soba soba, prostor za dejavnost pionirjev / pionirski odred osnovna organizacijska enota Zveze pionirjev b) pionirska alpinistična odprava / pionirska doba filma; opraviti pionirsko delo v znanosti / pionirska enota je gradila cesto ◊ agr. pionirska rastlina rastlina, ki ustvarja razmere, ustrezne za uspevanje gospodarsko pomembnejših vrst
  4.      pionírstvo  -a s () dejavnost pionirjev:enci so bili ponosni na svoje pionirstvo / uspehi slovenskega planinskega pionirstva / ekspr. obdobje pionirstva v tehniki
  5.      pípa  -e ž (í) 1. priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom: iztrkati, natlačiti pipo; vzeti pipo iz ust; kadil je iz dolge pipe; lesena, lončena, porcelanasta pipa; s srebrom okovana pipa; pipa s kratko cevjo / vodna pipa v orientalskem okolju pri kateri gre tobakov dim po dolgi cevi skozi posodo z vodo; tobak za pipo / kaditi pipo; prižgal si je pipo 2. priprava za odpiranje in zapiranje pretoka tekočin in plinov: odpreti, zapreti pipo; pipa na sodu / plinska, vodovodna pipa / pipa pušča; iz slabo zaprte pipe kaplja; iz pipe teče voda ● pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; pog. krčmar je imel na pipi dobro rebulo je prodajal, točil; pipa miru pri severnoameriških Indijancih okrašena pipa z dolgim, ravnim ustnikom, ki se uporablja zlasti ob sklepanju miru; ekspr. pokadiva pipo miru spraviva se, pobotajva seobrt. steklarska pipa priprava v obliki cevke za oblikovanje kroglice steklene mase; teh. pipa okrov z vrtljivim stožcem, ki ima prečno odprtino za reguliranje pretoka; kotna pipa na oglu dveh pravokotno stoječih cevi; mešalna pipa ki omogoča mešanje dveh tekočin; mrazna pipa za iztok vode iz cevja
  6.      pípar  -ja m () pog. kdor kadi pipo: strasten pipar // izdelovalec pip za kajenje: bil je znan pipar / gorjuški piparji
  7.      pípast  -a -o prid. (í) podoben pipi: pipast podaljšek
  8.      pípati  -am tudi -ljem nedov. ( ) nar. puliti, izdirati: pipati zobe; pipati s korenino vred / pipati korenje, repo; pipal je konju žimo iz repa pípati se potegovati se, puliti se (za kaj): pipati se za zemljo
  9.      pípec  -pca m () žepni nož z enim pregibnim rezilom in lesenim ročajem: vzel je pipec iz žepa in olupil jabolko / odpreti pipec // ekspr. nož sploh: imaš pri roki kak pipec; zabosti koga s pipcem ● star. ne prepirajta se, pipca stara omejena, neumna človeka
  10.      pipéta  -e ž (ẹ̑) kem. steklena cevka za odmerjanje ali prenašanje tekočine: s pipeto je odmerila določeno količino krvi v epruvete ∙ knjiž. dati kapljice v oči s pipeto kapalko
  11.      píra  -e ž (í) agr. preprosta, odporna, manj rodna pšenica: včasih so sejali predvsem piro
  12.      piramída  -e ž () 1. geom. telo, ki ga omejujeta mnogokotnik in plašč: izračunati površino piramide; višina piramide / dopolnilna piramida ki dopolnjuje prisekano piramido do popolne piramide; dvojna piramida; prisekana piramida 2. predmet take ali podobne oblike: marmorne piramide na grobovih / egiptovske piramide; pren., knjiž. spadal je v vrh hierarhične piramide // ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno piramidi: pred vojaki je stala piramida pušk / zlagati deske v piramido / piramide jabolk na trgu ● ekspr. dežela piramid Egiptagr. vretenasta piramida drevesna krošnja piramidaste oblike; sušilna piramida kozolec brez strehe za sušenje detelje in trave; koza; anat. piramida del ledvice s sečnimi izvodili; odebelina na sprednji strani podaljšane hrbtenjače; elektr., ptt piramida v obliki piramide povezani drogovi za nadzemne vode
  13.      piramídast  -a -o prid. () ki ima obliko piramide: piramidast grič, tempelj; piramidast klobuk; piramidasta krošnja drevesa / piramidasta oblika piramídasto prisl.: piramidasto naložene deske
  14.      pirandéllovski  -a -o [-elo-] prid. (ẹ̑) tak kot pri Pirandellu: pirandellovski dvom o smislu življenja / pirandellovski motiv
  15.      pirát  -a m () 1. morski razbojnik, morski ropar: pirati so napadli trgovsko ladjo; zgodbe o piratih 2. publ., v zvezi zračni pirat kdor ugrabi letalo s potniki in posadko zlasti iz političnih vzrokov: letos so zračni pirati ugrabili že več letal 3. žarg., rad. ilegalni, nezakoniti radijski ali televizijski oddajnik: oddaje radijskih piratov so med poslušalci zelo priljubljene
  16.      piré  -ja m (ẹ̑) gosta jed iz pretlačenega krompirja, sadja, zelenjave, kaša: hranili so ga samo s pirejem / grahov, krompirjev, paradižnikov pire ♦ gastr. sadni pire sadna kaša; neskl. pril.: pire krompir krompirjev pire
  17.      pírh  -a m (í) v krščanskem okolju pobarvano, poslikano jajce, pripravljeno za veliko noč: pisani, rdeči pirhi; rdeč kot pirh ∙ nar. dati, dobiti za pirhe v dar za veliko nočetn. sekati pirhe metati v pirhe kovance z namenom, da se zapičijo vanje
  18.      pírhast  -a -o prid. (í) ekspr. po barvi podoben (rdečemu) pirhu: otrok s pirhastimi lici ∙ nar. pirhaste krave rdeče lisaste
  19.      pírhpogáčica  -e ž (-á) nar. dolenjsko netopir: prhutanje pirhpogačic
  20.      pirít  -a m () min. rudnina kubični železov sulfid, železov kršec: pridobivanje žveplene kisline iz pirita
  21.      pírjevica  -e ž (í) agr. preprosta, odporna, manj rodna pšenica; pira: sejati pirjevico
  22.      pírnica  -e ž () bot. rastlina z dolgimi, razraslimi korenikami in cveti v klasih, Agropyrum: med koruzo je rasla pirnica / plazeča pirnica
  23.      piro...  ali píro... prvi del zloženk () nanašajoč se na ogenj: piroforen, pirohidroliza, pirometer, pirotehnika
  24.      piróg  -a m (ọ̑) zlasti v ruskem okolju pecivo iz kvašenega ali maslenega testa z različnimi nadevi: k čaju so ponudili sladke piroge; pirogi z mesom, ribami, zeljem; pirogi s sirom
  25.      piróga  -e ž (ọ̄) zlasti v azijskem in južnoameriškem okolju preprost čoln iz enega debla: potovati s pirogo; piroga z razpetimi jadri

   37.794 37.819 37.844 37.869 37.894 37.919 37.944 37.969 37.994 38.019  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA