Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (3.726-3.750)



  1.      gúljenje  -a s (ú) žarg., šol. mehanično učenje, brez razumevanja: guljenje ne zadošča, snov je treba tudi razumeti / ekspr. med guljenjem za izpite ni našel časa za leposlovje
  2.      gúmben  -bna -o () pridevnik od gumb: gumbne luknje
  3.      gumén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na gumo: gumeni izdelki; gumena cev; gumena izolacija / gumeni kabel kabel z izolirno prevleko iz gume / gumeno lepilo lepilo za gumo
  4.      gúmenski  -a -o [mǝn] prid. (ú) nanašajoč se na gumno: gumenska vrata / bil je ves pokrit s plevami in gumenskim prahom
  5.      gumózen  -zna -o (ọ̑) pridevnik od guma 3: gumozni stadij sifilisa
  6.      gusárjenje  -a s (á) glagolnik od gusariti: dovolj mu je bilo gusarjenja
  7.      gutapêrčen  -čna -o () pridevnik od gutaperča: gutaperčni izdelki
  8.      guturálen  -lna -o () pridevnik od gutural: guturalni glasovi
  9.      gvánten  -tna -o prid. () nižje pog., v zvezi gvantna uš zajedavec na človeku, ki se zadržuje v obleki; bela uš
  10.      gvíšen  -šna -o prid.) nižje pog. gotov, nedvomen: na tem mestu je ulov gvišen / nisem gvišen, da je tako prepričan, trden / je ta brv gvišna? gvíšno prisl.: jutri gvišno pridem ∙ nižje pog. počasi, pa gvišno počasi se daleč pride
  11.      gvózdenje  tudi gvozdênje -a s (ọ̄; é) glagolnik od gvozditi: do vrha razpoke je prišel z gvozdenjem
  12.      habituálen  -lna -o prid. () med. stalen, ponavljajoč se: habitualna bolezen, poškodba // jur. ki opravlja kaj iz navade: habitualen zločinec
  13.      haciénda  -e ž (ẹ̑) v latinskoameriškem okolju veliko posestvo: lastnik haciende / prenočili smo v gostoljubni haciendi
  14.      hákenkrojc  -a [kǝn] m (á) pog., slabš. kljukasti križ kot simbol nacizma: z zidov so zbrisali vse hakenkrojce
  15.      halogén  -a m (ẹ̑) kem. element, ki brez kisika tvori s kovinami soli: najbolj razširjena halogena sta fluor in klor
  16.      halogén  -a -o prid. (ẹ̑) kem., navadno v zvezi halogeni element element, ki brez kisika tvori s kovinami soli
  17.      halogeníd  -a m () kem. spojina halogena s kovino ali z vodikom: srebrovi halogenidi; vodikovi halogenidi brezbarvni plini, ki, raztopljeni v vodi, tvorijo kisline
  18.      halogeníranje  -a s () kem. nadomeščanje vodika v organskih spojinah s halogenom
  19.      halogénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na halogene: halogenski derivati ♦ teh. halogenska žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirana jodova para; halogenska gasilna sredstva v ognju hlapljive negorljive organske tekočine za gašenje
  20.      halucinánten  -tna -o prid. () psiht. ki ima halucinacije: halucinanten človek
  21.      halucinatóričen  -čna -o prid. (ọ́) psiht. ki temelji na halucinaciji: halucinatorična predstava; halucinatorično doživetje / halucinatoričen človek halucinanten
  22.      haploíden  -dna -o prid. () biol. ki ima enojno število kromosomov: haploidni organizem; haploidna celica
  23.      happening  -a [hêp-] m () um. avantgardna umetniška prireditev, pri kateri se želi z različnimi sredstvi gledalce osupniti in pritegniti k sodelovanju: prirediti happening; scenarij za happening
  24.      happy end  happy enda [hêpi ênd] m (-) publ. razplet zgodbe, ki se zadovoljivo, srečno konča za glavne osebe, zlasti v filmu, srečni konec: naiven, poceni happy end / ekspr. zadeva se je končala s happy endom
  25.      háptičen  -čna -o prid. (á) um. ki daje možnost dojemanja v treh razsežnostih: haptično učinkovanje slike; haptično jedro plastike

   3.601 3.626 3.651 3.676 3.701 3.726 3.751 3.776 3.801 3.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA