Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (36.719-36.743)


  1.      osobít  -a -o prid. (ȋ) zastar. poseben, nenavaden: osobita ljubezen do knjig; obleka iz osobitega blaga osobíto prisl.: osobito resen fant; za vse se zanima, osobito za slikarstvo zlasti ♪
  2.      osóčiti se  -im se dov. (ọ́ ọ̑) postati sočen: borovnice se med vkuhavanjem osočijo; po dežju so se grozdne jagode osočile ♪
  3.      osója  -e ž (ọ̄) nav. mn. kraj, prostor, obrnjen, usmerjen od sonca: na osoji je ležal sneg; na osojah je steza izginila; osoje in prisoje ♪
  4.      osolíti  -ím dov., osólil (ȋ í) narediti slano: osoliti juho, krompir / ko slanike stresejo iz mreže, jih takoj osolijo nasolijo; pren., ekspr. svoje pripovedovanje je osolil z dovtipi ● ekspr. prenočevanje so jim dobro osolili morali so dosti plačati zanj osoljèn -êna -o: s humorjem osoljene črtice; osoljene jedi ♪
  5.      osolzíti  -ím [u̯z] dov., osólzil (ȋ í) knjiž. zmočiti s solzami: osolziti robec / slovo jim je osolzilo oči; oči so se mu osolzile osolzèn -êna -o: osolzene oči ♪
  6.      osónčiti  -im dov. (ọ́ ọ̑) obdati s sončno svetlobo: sonce je osončilo drevored; pren., ekspr. smehljaj mu je osončil obraz osónčen -a -o: ustavil se je na osončeni jasi ∙ lepo osončen obraz zagorel; uporabiti bolj osončen prostor za bivanje bolj sončen ♪
  7.      osórnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost osornega človeka: njegova osornost jo je preplašila / fantov obraz je izražal osornost / ni vajen take osornosti osornega vedenja, ravnanja ∙ zastar. osornost vremena mu je kvarila dobro voljo neprijetno, pusto vreme ♪
  8.      osovražíti  in osovrážiti -im, in osovrážiti -im dov. (ȋ á ȃ; ā ȃ) zasovražiti: vaščani so ga zaradi tega dejanja osovražili; pri ljudeh se je osovražil / osovražiti zemljo / knjiž. osovražiti otroku šolo pristuditi osovrážen -a -o: osovražen človek; povsod je bil osovražen ♪
  9.      osprédje  -a s (ẹ̑) 1. sprednji, najmanj oddaljeni, začetni del česa: miza stoji v ospredju odra; ospredje ustne votline; ospredje in ozadje / ospredje nagrobnika; star. obnovili so samo ospredje hiše fasado, pročelje / prebil se je v ospredje, da bi bolje videl; stopila sta nekoliko v ospredje naprej ♦ vet. ospredje psa prsi s pleči in sprednjimi nogami // knjiž. kraj, prostor pred čim: ospredje hiše je zasajeno z okrasnim grmičjem 2. publ., navadno v zvezi prihajati, stopati v ospredje postajati pomemben, pereč: gospodarska vprašanja prihajajo vedno bolj v ospredje; problem manjšin spet stopa v ospredje ● publ. postavljati v ospredje zahtevo po izobraževanju dajati prednost, poudarjati; pog. zmeraj rine v ospredje hoče biti prvi, upoštevan; publ. biti v ospredju pozornosti v središču pozornosti ♪
  10.      osprédnji  -a -e prid. (ẹ̑) knjiž. bistven, pomemben, poglaviten: osprednji življenjski problemi; osprednje človeške vrednote ♪
  11.      osramotíti  -ím dov., osramótil (ȋ í) s kazanjem napak, nepravilnega ravnanja vzeti komu ugled: že večkrat ga je osramotil; s temi besedami ga je osramotil pred vsemi; javno osramotiti; dobro se je pripravil, da se ne bi osramotil pred profesorjem / s tem dejanjem je osramotil svoje ime // spraviti v zelo neprijeten položaj: s svojim vedenjem ga je zelo osramotila // povzročiti pri kom občutek manjvrednosti ali krivde: z nesebično pomočjo staršem je osramotil svoje brate; s svojim uspehom je osramotil vse tekmece osramočèn -êna -o: osramočen je odšel; stali so pred njim ponižani in osramočeni ♪
  12.      osranè  -éta m (ȅ ẹ́) vulg. bojazljiv, strahopeten človek: ta osrane si še spregovoriti ni upal ♪
  13.      osranè  -éta s (ȅ ẹ́) vulg. bojazljiv, strahopeten človek: kaj bo naredilo to osrane / kot psovka osrane prekleto ♪
  14.      osránec  -nca m (á) vulg. kdor je umazan z blatom, iztrebki: malega osranca je postavila v kad // bojazljiv, strahopeten človek: na te osrance se ne moreš zanesti, preveč se bojijo / kot psovka še tega si ne upaš, osranec ♪
  15.      osrčeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. opogumljati, hrabriti: osrčevali so ga, da v mestu ne bo osamljen; osrčevala se je z mislijo, da je tak izpit opravilo že veliko ljudi / osrčevala ga je, naj se uči, da bo v življenju kaj dosegel spodbujala ♪
  16.      osŕčiti  -im dov. (ŕ ȓ) knjiž. opogumiti, ohrabriti: njihova hladnokrvnost jih je osrčila; nazadnje se je le osrčil in prosil za dovoljenje osŕčen -a -o: s temi besedami osrčeni so se pognali za sovražnikom ♪
  17.      osŕčje  -a s (ȓ) 1. predel prsnega koša pred srcem: čutiti bolečine v osrčju // zastar. srce: nož mu je porinil naravnost v osrčje 2. knjiž., navadno s prilastkom središče: oblikovanje mestnega osrčja; osrčje gozda, dežele / ekspr., z oslabljenim pomenom: iti v osrčje gor; življenje v osrčju narave v naravi / hiša stoji v osrčju doline sredi doline ♦ agr. srednji, najmlajši listi solate, zelja // ekspr. notranjost, notranjščina: iz osrčja ladje je bilo slišati glasbo / vrtati v osrčje zemlje 3. knjiž., navadno s prilastkom bistvo, jedro: miselno osrčje povesti; poseči v osrčje problema / omenjene tri pesmi so osrčje njegove pesniške zbirke ♪
  18.      osrečeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor osrečuje: imenovali so ga osrečevalec človeštva ♪
  19.      osrečeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, povzročati, da je kdo srečen: vse to človeka osrečuje; zavest, da mu pomaga, ga je osrečevala // ekspr. razveseljevati: vso hišo je osrečeval s svojo veselostjo / iron. spet nas osrečuje s svojim duhovičenjem osrečujóč -a -e: osrečujoč nasmeh, pogled; dobil je osrečujoče sporočilo ♪
  20.      osrečítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od osrečiti: trudil se je za njeno osrečitev; osrečitev človeštva ♪
  21.      osréčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti, povzročiti, da postane kdo srečen: želi ga osrečiti; njena ljubezen ga je osrečila // ekspr. razveseliti: darilo jo je osrečilo osréčen -a -o: z obiska se je vrnil vesel in osrečen ♪
  22.      osrédek  -dka m (ẹ̑) 1. star. središče, center: mesto je bilo osredek kulturnega življenja / osredek novele je spor med očetom in sinom jedro 2. star. otok, zlasti na reki: peljati se s čolnom na osredek / osredek na jezeru 3. nar. nezoran del sredi ogona: razorati osredek ◊ gozd. gozd, navadno manjši, obdan z gozdom drugega lastnika ♪
  23.      osredíniti  -im dov. (í ȋ) knjiž. osredotočiti: vse moči je osredinila v to delo / svoje ustvarjanje je osredinil na roman in dramo // dati, postaviti v sredino, središče: usodo glavnega junaka je v povesti osredinil osredínjen -a -o: vsa njegova skrb je osredinjena na družino ♪
  24.      osréditi  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. osredotočiti: industrijo so osredili v večjih krajih / vse svoje misli je osredil na to vprašanje; čete so se osredile okoli mesta / v takem hrupu se ni mogoče osrediti se zbrati ♦ teh. osrediti kolo centrirati osréden -a -o: njegovo življenje je monotono, osredeno na eno samo točko ♦ filat. osredena znamka znamka, katere podoba ima na vseh straneh enako širok rob ♪
  25.      osrédje  -a s (ẹ̑) knjiž. 1. središčni del: valovi so se zaganjali v osredje ladje / osredje sestavka je ocena sodobne poezije jedro // kraj, ki je enako oddaljen od obrobij; sredina, središče: osredje mesta se je zelo spremenilo; pren. biti v osredju dogajanja, zanimanja 2. stvarni in duhovni svet z določenimi značilnostmi, ki obdaja človeka; okolje: rad bi se iztrgal iz tega osredja; živi v neprimernem osredju / družbeno, meščansko, proletarsko osredje ♪

   36.594 36.619 36.644 36.669 36.694 36.719 36.744 36.769 36.794 36.819  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA