Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (3.526-3.550)
- golénski -a -o (ẹ̑) pridevnik od golen: golenska kost; golenske mišice ♪
- golílen -lna -o prid. (ȋ) ki se uporablja za goljenje: golilni nož ♦ usnj. golilni stroj stroj za odstranjevanje dlake ali volne z živalskih kož ♪
- góljenje in goljênje -a s (ọ́; é) glagolnik od goliti: goljenje ptic ♪
- goljúfen -fna -o prid. (ū) nanašajoč se na goljufe ali goljufanje: goljufna igra, trgovina / star. goljufne besede goljufive ♪
- golobúčen -čna -o prid. (ȗ) ekspr. plešast: bil je kosmat po bradi, sicer pa golobučen; popolnoma golobučen je že ♪
- golokóžen -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki ima golo, neporaščeno kožo: golokožna žival ♪
- golomíšenje -a s (ȋ) glagolnik od golomišiti: povej odkrito, brez golomišenja / dovolj mi je že golomišenja tod okoli ♪
- goloseménka -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. cvetnice, ki nimajo plodnice, Gymnospermae ♪
- golôten -tna -o prid. (ó) zastar. gol: golotne veje / napol golotna ženska ♪
- gólšen -šna -o [u̯š] (ọ̄) pridevnik od golša: golšno tkivo ♪
- gólten -tna -o [u̯t] prid. (ọ̑; drugi pomen ọ̄) 1. nanašajoč se na golt: goltna bezgavka / spregovoril je s tihim, goltnim glasom 2. star. požrešen: bil je zelo golten ♪
- gomázen -zni ž (ȃ) star. golazen: nadležna, strupena gomazen; zvija se kot gomazen ♪
- gomázen -zna -o prid. (ā) star. ki gomazi: gomazna črvad ♪
- gomazênje -a s (é) glagolnik od gomazeti: gomazenje ljudi / začutil je lahno gomazenje v nogah ♪
- gomílen -lna -o (ȋ) pridevnik od gomila: gomilni kamni ♪
- gomóljčen in gomôljčen -čna -o prid. (ọ̑; ȏ) bot., v zvezi gomoljčne bakterije bakterije v celicah koreninskih gomoljčkov, ki kemično vežejo dušik iz zraka v dušikove spojine ♪
- gonílen -lna -o prid. (ȋ) 1. ki dela, povzroča, da se kaj giblje, premika: gonilni stroj; gonilna naprava, priprava; gonilna sila / gumijast gonilni jermen; gonilna veriga 2. ki povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje: gonilni motiv drame; gonilna sila napredka ◊ elektr. gonilna napetost napetost, ki povzroča v električnem krogu električni tok ♪
- goniométričen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na goniometrijo: goniometrična enačba / goniometrična funkcija trigonometrična funkcija ♪
- gónjenje -a s (ọ́) glagolnik od goniti: gonjenje živine na pašo / gonjenje sovražnika / redno gonjenje živine ♪
- gonôben -bna -o prid. (ó ō) zastar. uničujoč, poguben: gonoben potres ♪
- gonoróičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na gonorejo: gonoroičen izcedek / gonoroično vnetje ♪
- gorčíčen tudi górčičen -čna -o prid. (ȋ; ọ̑) nanašajoč se na gorčico: na telo si je dajal gorčične obliže / gorčična moka; gorčično olje; zmleto gorčično seme gorčíčno tudi górčično prisl.: gorčično rumena barva ♪
- goréčen -čna -o prid., goréčnejši (ẹ́ ẹ̄) zelo prizadeven, navdušen: gorečen zagovornik; bil je njihov najgorečnejši pristaš / gorečna molitev / to je bila njegova gorečna želja goréčno prisl.: gorečno je čakala na sinovo vrnitev ♪
- gôren -rna -o prid. (ō) gorski: gorni vrhovi / gorni gospod ♪
- gorênje -a s (é) glagolnik od goreti: pospeševati gorenje; otroci so občudovali gorenje kresa; proces gorenja / od gorenja že ukrivljena sveča ♦ kem. spajanje snovi s prostim kisikom, pri čemer se notranja energija spreminja v toploto in svetlobo ♪
3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626