Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (3.526-3.550)



  1.      golénski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od golen: golenska kost; golenske mišice
  2.      golílen  -lna -o prid. () ki se uporablja za goljenje: golilni nož ♦ usnj. golilni stroj stroj za odstranjevanje dlake ali volne z živalskih kož
  3.      góljenje  in goljênje -a s (ọ́; é) glagolnik od goliti: goljenje ptic
  4.      goljúfen  -fna -o prid. (ū) nanašajoč se na goljufe ali goljufanje: goljufna igra, trgovina / star. goljufne besede goljufive
  5.      golobúčen  -čna -o prid. () ekspr. plešast: bil je kosmat po bradi, sicer pa golobučen; popolnoma golobučen je že
  6.      golokóžen  -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki ima golo, neporaščeno kožo: golokožna žival
  7.      golomíšenje  -a s () glagolnik od golomišiti: povej odkrito, brez golomišenja / dovolj mi je že golomišenja tod okoli
  8.      goloseménka  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. cvetnice, ki nimajo plodnice, Gymnospermae
  9.      golôten  -tna -o prid. (ó) zastar. gol: golotne veje / napol golotna ženska
  10.      gólšen  -šna -o [š] (ọ̄) pridevnik od golša: golšno tkivo
  11.      gólten  -tna -o [t] prid. (ọ̑; drugi pomen ọ̄) 1. nanašajoč se na golt: goltna bezgavka / spregovoril je s tihim, goltnim glasom 2. star. požrešen: bil je zelo golten
  12.      gomázen  -zni ž () star. golazen: nadležna, strupena gomazen; zvija se kot gomazen
  13.      gomázen  -zna -o prid. (ā) star. ki gomazi: gomazna črvad
  14.      gomazênje  -a s (é) glagolnik od gomazeti: gomazenje ljudi / začutil je lahno gomazenje v nogah
  15.      gomílen  -lna -o () pridevnik od gomila: gomilni kamni
  16.      gomóljčen  in gomôljčen -čna -o prid. (ọ̑; ) bot., v zvezi gomoljčne bakterije bakterije v celicah koreninskih gomoljčkov, ki kemično vežejo dušik iz zraka v dušikove spojine
  17.      gonílen  -lna -o prid. () 1. ki dela, povzroča, da se kaj giblje, premika: gonilni stroj; gonilna naprava, priprava; gonilna sila / gumijast gonilni jermen; gonilna veriga 2. ki povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje: gonilni motiv drame; gonilna sila napredka ◊ elektr. gonilna napetost napetost, ki povzroča v električnem krogu električni tok
  18.      goniométričen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na goniometrijo: goniometrična enačba / goniometrična funkcija trigonometrična funkcija
  19.      gónjenje  -a s (ọ́) glagolnik od goniti: gonjenje živine na pašo / gonjenje sovražnika / redno gonjenje živine
  20.      gonôben  -bna -o prid. (ó ō) zastar. uničujoč, poguben: gonoben potres
  21.      gonoróičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na gonorejo: gonoroičen izcedek / gonoroično vnetje
  22.      gorčíčen  tudi górčičen -čna -o prid. (; ọ̑) nanašajoč se na gorčico: na telo si je dajal gorčične obliže / gorčična moka; gorčično olje; zmleto gorčično seme gorčíčno tudi górčično prisl.: gorčično rumena barva
  23.      goréčen  -čna -o prid., goréčnejši (ẹ́ ẹ̄) zelo prizadeven, navdušen: gorečen zagovornik; bil je njihov najgorečnejši pristaš / gorečna molitev / to je bila njegova gorečna želja goréčno prisl.: gorečno je čakala na sinovo vrnitev
  24.      gôren  -rna -o prid. (ō) gorski: gorni vrhovi / gorni gospod
  25.      gorênje  -a s (é) glagolnik od goreti: pospeševati gorenje; otroci so občudovali gorenje kresa; proces gorenja / od gorenja že ukrivljena sveča ♦ kem. spajanje snovi s prostim kisikom, pri čemer se notranja energija spreminja v toploto in svetlobo

   3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA