Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (35.144-35.168)



  1.      odbrnéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. prenehati brneti: budilka je odbrnela / zvon je odbrnel 2. brneč se oddaljiti: avtomobil je odbrnel
  2.      odbrusíti 1 in odbrúsiti -im dov. ( ú) 1. z brušenjem odstraniti: odbrusiti konico, rob // z brušenjem odstraniti del: odbrusiti zob; ekspr. z neprestanim tekanjem si je skoraj noge odbrusil 2. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: ko je to slišal, jo je hitro odbrusil odbrúšen -a -o: odbrušena konica
  3.      odbučáti  -ím dov. (á í) 1. prenehati bučati: vihar je odbučal 2. bučeč se oddaljiti: letalo je odbučalo čez hrib
  4.      odbúriti  -im dov.) redko razburjeno oditi, oddivjati: odburiti iz hiše / niso še do konca opravile po hiši, že so odburile na njivo hitro odšle
  5.      odcédek  -dka m (ẹ̑) kar se odcedi: odcedek je osladil in izpil; čajni, kavni, zeliščni odcedek / malinov, ribezov odcedek sok; pren., ekspr. to je le odcedek tuje umetnosti
  6.      odcedíti  -ím dov., odcêdi in odcédi; odcédil ( í) počasi odliti: odcediti čaj, kavo; ko se gošča usede, tekočino odcedimo // s počasnim odlivanjem narediti, da kaj ni v tekočini: odcediti krompir, testenine / umiti paprike in jih odcediti na cedilu; stresti zelenjavo na sito, da se odcedi ● vulg. odcediti si mehur opraviti malo potrebo odcedíti se počasi odteči: ko se voda odcedi, dodamo zelenjavo / ekspr. na križišču je postal, da se je odcedila reka avtomobilov počasi odpeljala odcejèn -êna -o: odcejene jagode potresemo s sladkorjem
  7.      odcejálnik  -a m () luknjičasta, mrežasta priprava za odcejanje: odcediti testenine na odcejalniku / zlagati krožnike v odcejalnik / odcejalnik za posodo // rebrasti del pomivalnega korita: odlagati, povezniti posodo na odcejalnik / desni, levi odcejalnik
  8.      odcéjati  -am nedov. (ẹ́) počasi odlivati: odcejati tekočino nad usedlino / odcejati med iz satovja izcejati // s počasnim odlivanjem delati, da kaj ni v tekočini: odcejati testenine odcéjati se 1. počasi odtekati: voda se odceja izpod talečih se snežišč / gnoj se odceja iz rane se cedi 2. vulg. opravljati malo potrebo: najraje se je odcejal v naravi, zunaj ● star. delo se mu hitro odceja napreduje, poteka
  9.      odcèp  -épa m ( ẹ́) 1. cesta, proga, ki se odcepi: odcep pelje mimo gostišča; dovoliti po odcepu enosmerni promet // kraj, prostor, kjer se cesta, proga odcepi: hiša stoji blizu odcepa; ustavili so se na odcepu; cestni, železniški odcep / cev pušča na odcepu na mestu, kjer je odcepljena // kar se odcepi sploh: črta na dlani ima več odcepov 2. odcepitev: preprečiti odcep od matične države / kretnica omogoča odcep enega tira od drugega ◊ anat. odcep arterije; grad. odcep (zida) mesto, kjer se od enega zida odcepi drug zid; teh. cevni odcep
  10.      odcépek  -pka m (ẹ̑) 1. odcepljen drobec, kos: kostni, lesni odcepki // arheol. odbit kos prodnika: orodje so izdelovali iz odcepkov / kamniti odcepki 2. odcep: zgradili so nove odcepke / na odcepku je bilo več kažipotov / kanal se deli v več odcepkov ♦ anat. odcepek bronhija, žile
  11.      odcepíti  in odcépiti -im dov. ( ẹ́) 1. s cepljenjem odstraniti: odcepiti kos lesa / odcepiti veje, vrh 2. s cepitvijo ločiti: deželo so odcepili od matične države; knjižnica se je odcepila od centralne knjižnice 3. narediti, da od česa glavnega, pomembnejšega gre v drugo smer: odcepiti kabel, vod; cesta, steza se odcepi; proga se tam odcepi proti severu ♦ anat. žila se odcepi odcépljen -a -o: odcepljena cev, dežela
  12.      odcépljati  -am nedov. (ẹ́) 1. s cepljenjem odstranjevati: odcepljati od panja velike kose lesa / odcepljati od debla vejo za vejo 2. delati, da od česa glavnega, pomembnejšega gre v drugo smer: odcepljati vode; od ploščadi se odcepljata dva dolga hodnika ♦ kem. atom vodika se v vodni raztopini odceplja kot ion
  13.      odcingljáti  -ám dov.) 1. prenehati cingljati: zvonček je odcingljal; kraguljčki na saneh so odcingljali 2. cingljajoč se odpeljati: napregel je sani in odcingljal proti gozdu / ekspr. gospe so vstale in odcingljale s svojim nakitom cingljajoč odšle
  14.      odcokláti  -ám dov.) coklajoč oditi: s težkimi koraki je odcoklal v hišo / v svojih rumenih coklicah je hitro odcoklala za očetom // ekspr. oditi: nazadnje je le odcoklala v trgovino
  15.      odcvèsti  tudi odcvestì -cvetèm, in odcvêsti -cvêtem [-cvǝ- in -cve-] dov., odcvèl odcvelà in odcvêla in odcvetèl odcvetlà in odcvêtel odcvêtla (ǝ̀ ; é) navadno sedanji čas prenehati cvesti: ko trta odcvete, začnejo rasti grozdne jagode; pren., ekspr. dekle je prekmalu odcvelo // ekspr. prenehati obstajati v veliki meri: mladost počasi odcvete odcvèl -à -ò in odcvèl -a -o in odcvèl -êla -o: odcvela ajda; odcvela ženska; prim. odcveteti
  16.      odcvèt  -éta m ( ẹ́) konec cvetenja: po odcvetu so se stebelca ukrivila navzdol
  17.      odcvétati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) približevati se koncu cvetenja: lipa že odcveta; pren., ekspr. spoznala sta se v letih, ko je že odcvetala odcvetajóč -a -e: obstala sta pod odcvetajočo jablano; odcvetajoče lepotice
  18.      odcvetéti  -ím dov. (ẹ́ í) prenehati cveteti: češnja je odcvetela; vrtnice kmalu odcvetijo; pren., ekspr. konec je njene privlačnosti, odcvetela je // ekspr. prenehati obstajati v veliki meri: ljubezen med njima je odcvetela / mladost je odcvetela minila odcvetèl in odcvetél -éla -o: odcveteli lan; odcvetela mladost odcvetèn -êna -o: odcveteni nasad; prim. odcvesti
  19.      odčárati  -am dov. () 1. po ljudskem verovanju narediti, povzročiti, da kaj preneha biti začarano: pravljica pripoveduje, kako je odčaral začaranega dečka // s čaranjem odstraniti, zlasti kaj neprijetnega: rad bi odčaral zmaja za deveto goro ∙ ekspr. s svojimi besedami je odčaral grozo, ki je visela nad njimi odstranil 2. knjiž., ekspr. odvzeti čemu privlačnost: s tem so mladini odčarali njen svet odčáran -a -o: odčarani svet; odčarana mladost
  20.      odčepíti  -čépim in odčépiti -im dov. ( ẹ́; ẹ́ ẹ̑) odstraniti, izvleči čep: odčepiti sode / odčepiti steklenico / zdaj je slišal, kot da bi se mu odčepila ušesa odmašila
  21.      odčépnik  -a m (ẹ̑) priprava za izvlek zamaška iz steklenice: v roke mu je dala steklenico in odčepnik; izvleči zamašek z odčepnikom
  22.      odčêsniti  -em in odčesníti -čésnem dov.; ẹ̑) odtrgati na mestu priraščenosti: vihar je odčesnil vse veje // ekspr. odlomiti, odtrgati: letalo je odčesnilo vrh drevesa / z zobmi je odčesnil rob pisma / zamahnil je in odčesnil nogo od stola odbil; če ne boš tiho, ti odčesnem glavo
  23.      odčítati  -am dov. () 1. na merilnem instrumentu ugotoviti vrednost, količino merjenega: odčitati temperaturo, vlažnost; odčitati z diagrama; odčitati s števca, na števcu / odčitati kompas 2. knjiž., redko ugotoviti, spoznati: iz anketnih odgovorov je odčital uspeh posameznega učenca odčítan -a -o: odčitana vrednost
  24.      odčitávanje  -a s () glagolnik od odčitavati: odčitavanje in zapisovanje vrednosti pri merjenju / odčitavanje instrumentov, števcev
  25.      odčitávati  -am nedov. () na merilnem instrumentu ugotavljati vrednost, količino merjenega: odčitavati temperaturo; odčitavati s števca, na števcu / odčitavati instrumente, števce

   35.019 35.044 35.069 35.094 35.119 35.144 35.169 35.194 35.219 35.244  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA