Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (351-375)



  1.      abituriènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturienti novomeške gimnazije
  2.      abituriêntka  in abituriéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abiturient
  3.      abituriêntski  in abituriéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od abiturient: abiturientski ples, tečaj
  4.      áblativen  -vna -o () pridevnik od ablativ: ablativna konstrukcija
  5.      àbnormálen  -lna -o prid. (-) ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast; spolno abnormalen moški / abnormalen človek duševno neuravnovešen, defekten àbnormálno prisl.: otrok ima abnormalno veliko glavo
  6.      abnórmen  -mna -o prid. (ọ̑) 1. redko abnormalen: abnormne okoliščine / duševno abnormne osebnosti 2. ki zelo presega običajno mero: abnormne težave
  7.      abonènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik, naplačnik: biti abonent; abonenti imajo popust; sprejemati abonente; menza ima veliko abonentov ♦ gled. abonent reda B
  8.      abonêntka  in abonéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abonent
  9.      abonêntski  in abonéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na abonente: abonentska gledališka publika; abonentsko kosilo / abonentski koncert abonmajski
  10.      abortíven  -vna -o prid. () med. 1. nanašajoč se na abortiv: abortivno sredstvo 2. ki hitro poteka, skrajšan: abortivni potek bolezni
  11.      áboten  -tna -o prid. (á) raba peša nespameten, neumen: ne bodi abotna / pregnati abotne misli; abotno početje ábotno prisl.: abotno govoriti
  12.      abrúpten  -tna -o prid. () knjiž. ki je brez zveze, odtrgan: članek dela vtis, ko da je sestavljen iz abruptnih notic
  13.      abscísen  -sna -o () pridevnik od abscisa: abscisna os
  14.      absénca  -e ž (ẹ̑) redko izostanek, odsotnost: dijak ima neopravičene absence ◊ med. krajša nezavest
  15.      absénčen  -čna -o (ẹ̑) pridevnik od absenca
  16.      absentírati se  -am se dov. in nedov. () redko odtegniti se, ne udeležiti se: absentiralo se je pet odstotkov volivcev
  17.      absentízem  -zma m () izostajanje (od dela), odsotnost: industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju; ugotavljanje vzrokov absentizma
  18.      absolúten  -tna -o prid. () 1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična 2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast ◊ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila neglede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova absolútno prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba // ekspr. poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega
  19.      absolutístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na absolutizem: absolutistični režim; absolutistična vlada
  20.      absolvènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) kdor dokonča šolo: absolventi gimnazij, strokovnih šol // kdor je dokončal študij na visoki šoli in je pred diplomo: absolvent arhitekture, filozofske fakultete
  21.      absolvêntka  in absolvéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od absolvent: absolventka agronomije
  22.      absolvêntski  in absolvéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od absolvent: absolventski večer
  23.      absorptíven  -vna -o prid. () fiz. sposoben absorbirati, vpijajoč: absorptivna snov
  24.      abstinénca  -e ž (ẹ̑) odpoved čemu, zdržnost: pospeševati, prelomiti abstinenco; zakonska abstinenca; abstinenca od alkoholnih pijač // neudeležba, nesodelovanje: abstinenca pri glasovanju, pri volitvah
  25.      abstinénčen  -čna -o (ẹ̑) pridevnik od abstinenca: abstinenčna politika; abstinenčno društvo

   226 251 276 301 326 351 376 401 426 451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA