Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (34.101-34.125)



  1.      nèvidljív  -a -o prid. (- -í) knjiž. ki se ne vidi, ne opazi; neviden: v stepi se je prebujalo nevidljivo življenje / med njima je nevidljiva meja / rad bi se naredil nevidljivega / odšel je skozi nevidljiva vrata skrivna
  2.      nevídnica  -e ž () v zvezi čepica, kučma nevidnica, v pravljicah čepica, kučma, ki naredi človeka, ki se z njo pokrije, nevidnega: vedle so se tako sproščeno, kakor da bi imele na glavi čepico nevidnico
  3.      nevíhta  -e ž () močen dež s hudim vetrom, treskanjem: nevihta se bliža, mine; nad mestom je divjala nevihta; pog. nevihta ga je dobila v gorah; nevihta se je polegla, ekspr. unesla; večji del dežele so zajele nevihte; pripravlja se na nevihto; močna nevihta; pren. pri sosedovih je bila včeraj spet nevihta; huda nevihta se zbira nad njegovo glavo; komaj je odvrnil nevihto od njega
  4.      nèvisòk  -ôka -o prid. (- -ó) nav. ekspr. srednje visok: nevisoke gore; nevisoko drevo, poslopje // evfem. nizek: prodal je za nevisoko ceno / nevisok položaj v službi / med vrati je stal nevisok, zgrbljen možiček majhen
  5.      nèvíteški  -a -o prid. (-) ki ni viteški: biti neviteškega rodu / ekspr. to je neviteško vedenje nèvíteško prisl.: neviteško se braniti
  6.      nèvljúdnež  -a m (-) ekspr. nevljuden človek: velik nevljudnež je
  7.      nèvljúdnost  -i ž (-ú) lastnost nevljudnega človeka: zaradi svoje nevljudnosti v družbi ni bil zaželen / na njegovo nevljudnost je odgovorila z nasmehom
  8.      nevólja  -e ž (ọ̄) kratkotrajno čustvo človeka, ki se s čim ne strinja, ni zadovoljen; nejevolja: ob sinovih besedah ga je obšla nevolja; izražati, kazati nevoljo / nevolja se mu bere na obrazu / z nevoljo ji je dovolil, da gre neradzastar. zadela jih je nevolja nesreča; nar. vzhodno biti v nevolji v neprijetnostih, težavah
  9.      nevóljnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od nevoljnik: nevoljniki in nevoljnice
  10.      nevóljniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nevoljnike ali nevoljništvo: nevoljniški sloj / nevoljniško pravo / nevoljniški patent zakon, s katerim je Jožef II. leta 1782 odpravil nevoljništvo
  11.      nevóljništvo  -a s (ọ̑) zgod., v fevdalizmu gospodarsko-družbena ureditev z osebno nesvobodnimi podložniki: odprava nevoljništva
  12.      nevoščljívka  -e ž () nav. ekspr. nevoščljiva ženska: bila je velika nevoščljivka
  13.      nèvpadljív  -a -o prid. (- -í) raba narašča nevsiljiv, neopazen: nevpadljiv vzorec; obleka nevpadljive barve / nevpadljiva hiša nèvpadljívo prisl.: nevpadljivo se oblačiti, vesti
  14.      nèvráčan  -a -o prid. (-) knjiž., navadno v zvezi z ljubezen nesrečen, neuslišan: opevati nevračano ljubezen; bolečina nevračane ljubezni
  15.      nevrédnež  -a m (ẹ̑) star. malovreden, ničvreden človek: spraševala se je, kako je mogla ljubiti takega nevredneža; shajal se je z nevredneži in pijanci
  16.      nevrédnica  -e ž (ẹ̑) star. malovredna, ničvredna ženska: veliko hudega jim je storila ta nevrednica
  17.      nèvrédnost  -i ž (-ẹ́) kar je nasprotno, drugačno od vrednega: hitro je spoznal nevrednost razstavljenih predmetov / presoditi vrednost in nevrednost literarnega dela
  18.      nèvrednôta  -e ž (-ó) nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od vrednote: zamenjavati vrednote z nevrednotami; moralne vrednote in nevrednote
  19.      nèvrême  -éna s (-ẹ́) knjiž. slabo vreme: hodil je na sprehod tudi ob nevremenu
  20.      nevrít  -a m () nav. mn., anat. daljši izrastek živčne celice, živčno vlakno: dendriti in nevriti
  21.      nèvrnítev  -tve ž (-) knjiž., ekspr. kar je nasprotno, drugačno od vrnitve: mučila ga je zavest nevrnitve / leta, obsojena na nevrnitev ∙ vznes. oditi v nevrnitev umreti
  22.      nevro...  ali névro... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na živec: nevrokirurg, nevropatologija, nevropatski
  23.      névrokirurgíja  -e ž (ẹ̑-) kirurgija, ki se ukvarja z boleznimi živcev: razvoj nevrokirurgije // tako zdravljenje: nevrokirurgija se je zadnje čase zelo razširila
  24.      nevrológ  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za nevrologijo: poslati pacienta k nevrologu
  25.      nevrologíja  -e ž () veda o živčnem sistemu, živčnih boleznih in o njihovem zdravljenju: razvoj nevrologije

   33.976 34.001 34.026 34.051 34.076 34.101 34.126 34.151 34.176 34.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA