Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (33.994-34.018)


  1.      nèstrokóvnost  -i ž (ȅ-ọ̄) lastnost, značilnost nestrokovnega: nestrokovnost izražanja v razpravi zmanjšuje njeno vrednost / odpravljati nestrokovnost v poslovanju ♪
  2.      nèstrpljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) star. nestrpen, nerazumevajoč: nestrpljivi politiki / nestrpljivi odnosi ♪
  3.      nestrpljív  -a -o prid. (ȋ í) star. nestrpen, neučakan: bil je zelo nestrpljiv, kako se bo zgodba razpletla nestrpljívo prisl.: nestrpljivo je pogledoval na uro ♪
  4.      nèstŕpnež  -a m (ȅ-ȓ) ekspr. nestrpen, nerazumevajoč človek: politični nestrpneži ♪
  5.      nestŕpnež  -a m (ȓ) ekspr. nestrpen, neučakan človek: nestrpneža so s težavo pomirili / nestrpnež je komaj čakal, da pride na vrsto ♪
  6.      nèstvárnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nestvarnega: stvarnost in nestvarnost mišljenja / umik v nestvarnost ♪
  7.      nestvòr  -ôra m (ȍ ó) knjiž. pošast, spaka: pred seboj je zagledala čuden nestvor / le kako je mogel pripeljati v hišo ta nestvor / nestvor domišljije ♪
  8.      nèsvetèč  -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) metal., v zvezi nesveteči plamen plamen, ki ne sveti ♪
  9.      nèsvobôdnik  -a m (ȅ-ȏ) zgod., v fevdalizmu osebno nesvoboden podložnik: poročil se je s hčerjo nesvobodnika ♪
  10.      nèsvój  -svôja -e prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ó) star., navadno v povedni rabi nesamozavesten, neodločen: od skrbi in dvomov je ves nesvoj / v mladostnih povestih je bil pisatelj še nesvoj neizviren, nesamostojen ♪
  11.      nesvójnik  -a m (ọ̑) knjiž. nevoljnik: v romanu predstavlja pisatelj življenje nesvojnikov ♪
  12.      nèsvójski  -a -o prid. (ȅ-ọ̑) knjiž. neizviren, nesamostojen: nesvojsko pojmovanje, razlaganje ♪
  13.      nešké  in neškè in nèške nèšk [nǝš] ž mn., rod. tudi nešák (ẹ̑ ǝ̏; ȅ ǝ̏; ǝ̄ ǝ̏) nar. nečke: v neškah je zamesila testo za kruh / dojenčka je položila v neške in ga zazibala ♪
  14.      neštevílo  -a s (í) knjiž., ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: neštevilo luči je trepetalo na cesti; grad z neštevilom oken ♪
  15.      nètáktnost  -i ž (ȅ-ā) lastnost netaktnega človeka: zaradi svoje netaktnosti v družbi ni bil zaželen / zameril se jim je s svojo netaktnostjo / svojo netaktnost je kasneje poskusil popraviti ♪
  16.      netéčnost  -i ž (ẹ́) star. vsiljivost, nadležnost: težko so prenašali njegovo netečnost ♪
  17.      nèték  -a m (ȅ-ẹ̑) manjkanje, pomanjkanje teka: bolezen se začne z glavobolom in netekom ♪
  18.      neték  -a m (ẹ̑) 1. etn., po ljudskem verovanju bitje, ki povzroča, da človeku jed ne tekne: večkrat jim je pripovedoval o mori, čarovnicah in neteku 2. zastar. nenasiten, požrešen človek ali žival: nikoli nima dosti, ta netek; mladiči so navadno veliki neteki // vsiljiv, nadležen človek: ta netek bi nam rad še ukazoval ♪
  19.      netílec  -lca [lc in u̯c] m (ȋ) knjiž. kdor neti ogenj: bil je dober netilec ognja / to so zavestni netilci vojne ♪
  20.      netílka  -e [lk in u̯k] ž (ȋ) 1. knjiž. ženska, ki neti ogenj: netilka ognja v svetišču / bila je neutrudna netilka prepirov 2. star. vžigalnik, detonator: vžgala se je netilka na mini in nastala je eksplozija ♪
  21.      netílo  -a s (í) 1. sredstvo, priprava za netenje: v temi ni našel netila, da bi prižgal petrolejko / vžigalice so najbolj navadno netilo 2. netivo: netilo je zagorelo; iskra je vžgala netilo 3. knjiž. kar razvnema, vzpodbuja: pohvala je bila netilo za njegovo prizadevnost ♪
  22.      nétiti  -im, tudi netíti in nétiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̄; ȋ ẹ́) 1. delati, povzročati, da nastane ogenj: s kresilom netiti ogenj / ekspr. neznan požigalec je pridno netil (požare) požigal, povzročal požare // knjiž. kuriti: ker je bil mraz, je moral netiti v peči 2. knjiž. razvnemati, vzpodbujati: učitelj je netil ljubezen do domovine; rad je netil prepire med prijatelji netèč -éča -e: neteče besede ♪
  23.      netívo  -a s (í) 1. lahko vnetljiva snov za netenje ognja: pripraviti netivo / nacepil je trsk za netivo 2. knjiž. kar razvnema, vzpodbuja: bogastvo je netivo zla; človekovi domišljiji je treba vedno dodajati netiva ♪
  24.      nètlakován  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni tlakovan: hodili so po netlakovani cesti; peščeno, netlakovano dvorišče ♪
  25.      néto  prisl. (ẹ̑) po odbitku dajatev, prispevkov, stroškov: dobil boš neto pet tisoč; neto izračunani prejemki / cene veljajo za sto kilogramov neto čiste teže; neskl. pril.: bruto in neto dohodek čisti dohodek; neto proizvodnja / neto teža čista teža ◊ ekon. neto produkt in netoprodukt nanovo ustvarjena vrednost proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; neto naložba naložba, ki ne obsega nadomestila za amortizacijo; trg. bruto za neto zaračunavanje blaga po njegovi bruto teži ♪

   33.869 33.894 33.919 33.944 33.969 33.994 34.019 34.044 34.069 34.094  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA