Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (33.944-33.968)


  1.      nèsmíseln  -a -o [sǝl] prid. (ȅ-ȋ) 1. ki ni smiseln: povedal je nekaj nesmiselnih stavkov; nesmiselne besede, trditve / nesmiselno govorjenje, ravnanje 2. ki nima možnosti za uspeh: nesmiseln boj; nesmiseln poskus; njegovo prizadevanje je nesmiselno // knjiž. nepotreben, odvečen: nesmiseln strah; nesmiselne žrtve / izgublja čas za nesmiselne stvari nèsmíselno prisl.: nesmiselno delati; nesmiselno ravnati / v povedni rabi nesmiselno je čakati nanj ♪
  2.      nèsmótrn  -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni smotrn: dojenčkovi gibi so nesmotrni // nenačrten, nepremišljen: nesmotrno gospodarjenje; nesmotrno izkoriščanje gozdov / nesmotrno razpravljanje nèsmótrno prisl.: nesmotrno se gibati; nesmotrno zapravljati čas; sam.: njegovo prizadevanje so ocenili kot nekaj nesmotrnega ♪
  3.      nèsmótrnost  -i ž (ȅ-ọ̑) lastnost, značilnost nesmotrnega: nesmotrnost otrokovih gibov / izkazala se je nesmotrnost njihovega gospodarjenja ♪
  4.      nesmŕtnica  -e ž (ȓ) ženska oblika od nesmrtnik ♪
  5.      nesmŕtnik  -a m (ȓ) nav. ekspr. 1. zlasti v francoskem okolju član akademije: Voltaire in drugi nesmrtniki / Finžgar je bil sprejet med naše nesmrtnike 2. zelo slaven, čaščen človek, zlasti umetnik: s svojimi romani se je uvrstil med nesmrtnike ♪
  6.      nesnága  -e ž (á) 1. umazanija: odstranjevati nesnago; tla so polna nesnage; okna so kar motna od nesnage / v tej hiši je velika nesnaga / ekspr. le kako more živeti v tej nesnagi umazanem okolju, prostoru 2. slabš. malovreden, ničvreden človek: čas je že, da bi spodil to nesnago iz hiše / kot psovka molči, nesnaga grda ♪
  7.      nêsnost  -i ž (é) zmožnost, sposobnost za nesenje (jajc): povečati nesnost kokoši; doba nesnosti ♪
  8.      nèsoglásje  -a s (ȅ-ȃ) 1. kar je nasprotno, drugačno od soglasja: njegov obraz je izražal nesoglasje / njegov način življenja je v nesoglasju z možnostmi ni v soglasju; knjiž. glava kipa je v očitnem nesoglasju s telesom nesorazmerju 2. pojav ali stanje, ko imajo osebe, skupine različna stališča do česa: nesoglasje med strankama še vedno traja; med njima je prišlo do nesoglasja zaradi vzgoje otrok / njihova stališča so povzročila nesoglasje 3. evfem. prepir, spor: zavist je povzročila med sosedi mnoga nesoglasja ♪
  9.      nèsoglášanje  -a s (ȅ-á) kar je nasprotno, drugačno od soglašanja: izražati, kazati nesoglašanje / v življenju se marsikaj zgodi ne glede na človekovo soglašanje ali nesoglašanje ♪
  10.      nèsomérnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nesomernega: njen obraz je kljub nesomernosti lep / nesomernost notranjih telesnih organov ♪
  11.      nèsorazmérje  -a s (ȅ-ẹ̑) kar je nasprotno, drugačno od sorazmerja: odpraviti nesorazmerje; nesorazmerje telesnih delov / prišlo je do nesorazmerja med naraščanjem življenjskih stroškov in osebnimi dohodki ♪
  12.      nespámetnež  -a m (á) ekspr. nespameten človek: tudi nesreča ni izmodrila tega nespametneža ♪
  13.      nespámetnica  -e ž (á) ekspr. nespametna ženska: ta nespametnica že ne bo tega razumela ♪
  14.      nespámetnik  -a m (á) knjiž. nespameten človek: toliko hudega mu je storil, pa ne vidi tega, ta nespametnik ♪
  15.      nespámetnost  -i ž (á) lastnost nespametnega človeka: ta odločitev izvira iz njegove nespametnosti / nespametnost sklepa; nespametnost vojne / govoriti, počenjati nespametnosti ♪
  16.      nèspánec  -nca m (ȅ-á) kar je nasprotno, drugačno od spanca: bil je izčrpan od razburjenja in nespanca ♪
  17.      nèspodóba  -e ž (ȅ-ọ̑) star. nespodoben človek: to je sin tiste nespodobe / kot psovka izgini, nespodoba pijana // nespodobno dejanje: počenjati nespodobe ♪
  18.      nèspodóbnež  -a m (ȅ-ọ̑) ekspr. nespodoben človek: veljal je za nespodobneža ♪
  19.      nèsporazúm  -a m (ȅ-ȗ) 1. kar je nasprotno, drugačno od sporazuma: nesporazum med njima se je hitro poravnal; nesporazum med strankama 2. kar nastane zaradi nepravilnega razumevanja česa: nesporazum v debati je nastopil zaradi nepoučenosti nekaterih; film temelji na komiki nesporazumov / ekspr., kot podkrepitev da ne bo nesporazuma: to je pravzaprav vaša dolžnost / knjiž. mišljenje, naj se umetnost zapira v ozke meje, je nesporazum zmota, zabloda 3. nav. mn., evfem. prepir, spor: pogosti nesporazumi mu onemogočajo zbrano delo; poravnati nesporazume ♪
  20.      nèsposóbnež  -a m (ȅ-ọ̑) ekspr. nesposoben človek: priglasili so se skoraj sami nesposobneži ♪
  21.      nèsposóbnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost nesposobnega človeka: načrta niso uresničili zaradi nesposobnosti sodelavcev; življenjska nesposobnost / stalna vojaška nesposobnost; trajna nesposobnost za delo ♪
  22.      nèspoštljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost nespoštljivega človeka: fantova nespoštljivost ga skrbi / bil je užaljen zaradi njegove nespoštljivosti ♪
  23.      nèspotakljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ekspr. dostojen, spodoben: nespotakljive pesmi / imela je še kar nespotakljivo obleko ♪
  24.      nèspoznánje  -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od spoznanja: medsebojno nespoznanje / spoznanje in nespoznanje resnice ∙ ekspr. spremenil se je do nespoznanja zelo ♪
  25.      nèspoznávnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nespoznavnega: zaradi nespoznavnosti ponesrečencev so morali preiskavo odložiti / nespoznavnost bistva stvari nedoumljivost ∙ ekspr. spremenil in postaral se je do nespoznavnosti zelo ♪

   33.819 33.844 33.869 33.894 33.919 33.944 33.969 33.994 34.019 34.044  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA