Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (33.694-33.718)


  1.      nèmóder  -dra -o prid. (ȅ-ọ́) knjiž. ki ni moder, preudaren: nemoder človek, mož / nemodri nauki ♪
  2.      nèmogòč  tudi nèmogóč -óča -e prid. (ȅ-ȍ ȅ-ọ́; ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́) 1. ki ni mogoč: tu je dvom nemogoč; v tistih krajih je življenje skoraj nemogoče / doseči hoče nemogoče cilje; ponovna izdaja knjige je nemogoča; vrnitev je zdaj nemogoča 2. ekspr. ki zaradi svojega vedenja, ravnanja vzbuja nenaklonjenost, odpor: biti nemogoč mož in oče; ta človek je nemogoč; imeti nemogočo ženo 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom slab, neprimeren: ima nemogoč plašč / to je nemogoč izraz; njegovi prevodi so nemogoči; vozil sem po nemogočih cestah / imeti nemogočo pokojnino zelo nizko ● ekspr. na vse mogoče in nemogoče načine se je trudil, da bi ga pridobil za svoj načrt zelo; ekspr. v tej obleki je nemogoča ta obleka ji ne pristoji nèmogóče 1. prislov od nemogoč: nemogoče se obleči, vesti / v povedni rabi temu človeku ni nič nemogoče 2. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža nemožnost a) uresničitve: v takih razmerah je bilo nemogoče delati; nemogoče mi je priti b) da se s predmetom kaj godi, zgodi: nalogo je nemogoče bolje napisati; nemogoče je to stvar dobro urediti 3. v medmetni rabi izraža a) odločno zanikanje: boš prišel jutri? Nemogoče b) presenečenje, začudenje: za knjigo je dobil prvo nagrado. Nemogoče; sam.: nemogoče se mu je zdaj zdelo mogoče; to je nekaj nemogočega ♪
  3.      nèmorálnež  -a m (ȅ-ȃ) slabš. nemoralen človek: biti nemoralnež in slepar ♪
  4.      nèmôški  -a -o prid. (ȅ-ó) nasproten, drugačen od moškega: fant šibke, nemoške postave / ekspr.: nemoški beg, strah; nemoške solze; postalo ga je sram nemoških čustev / ekspr. neodločen, nemoški odgovor nèmôško prisl.: nemoško se skriti, zbežati ♪
  5.      nèmotivíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni motiviran: nemotivirane prošnje, zahteve; nemotivirano dejanje / publ. učenci so bili nemotivirani za šolsko delo premalo spodbujeni ♪
  6.      nèmožàt  -áta -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-ā) 1. nav. ekspr. ki ni možat: neodločen in nemožat človek / nemožata poteza / fant nemožate zunanjosti nemoške 2. zastar. neporočen: nemožate ženske nèmožáto prisl.: nemožato govoriti, ravnati, zbežati ♪
  7.      némščina  -e ž (ẹ́) nemški jezik: dobro razume nemščino; izpopolnjevati se v nemščini; profesor nemščine / kočevska nemščina / prvo uro je bila nemščina pouk tega jezika ♦ lingv. stara visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja od 9. do 11. stoletja; izposojenka iz nemščine ♪
  8.      némški  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Nemce ali Nemčijo: nemški jezik; nemška književnost / nemški film; nemško-slovenski slovar / nemška klasična filozofija; nemška trgovska mornarica; nemško taborišče / nemški ovčar srednje velik službeni pes z daljšo trdo dlako črne ali sive barve ♦ bot. nemški rožmarin okrasna rastlina z rumenimi koški na dolgih pecljih, Santolina chamaecyparissus; nemška detelja lucerna; lov. nemški dolgodlakar rjav ali progast lovski pes z dolgo, valovito dlako; rel. nemški viteški red // med drugo svetovno vojno nanašajoč se na pripadnike oboroženih enot Nemčije: partizani so uničili nemški bunker / nemška okupacija slovenskega ozemlja némško prisl.: govoriti (po) nemško; nemško beroče občinstvo ♪
  9.      nemškúta  -e ž (ū) zastar. Nemka: Si omožil dokaj deklic, in med njimi mojo ljubco .. lepo Reziko nemškuto (F. Prešeren) ♪
  10.      nemškútar  -ja m (ȗ) slabš. pripadnik nenemškega naroda, zavzemajoč se za germanizacijo: bil je zagrizen nemškutar ♪
  11.      nemškútarica  -e ž (ȗ) ženska oblika od nemškutar ♪
  12.      nemúdoma  prisl. (ȗ) izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: nemudoma se lotiti dela, poslati poročilo; moram nemudoma odpotovati; obtoženca je treba nemudoma zaslišati ♪
  13.      neo...  ali néo... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na nov: neofašizem, neoplazma, neorealističen, neorealizem / neomicin ♪
  14.      nèobčutljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni občutljiv: na desni roki ima čisto neobčutljive prste; koža je postala od mraza neobčutljiva / ekspr. novica ga ne bo prizadela, je precej neobčutljiv // odporen, nedovzeten: za bolezen je na srečo neobčutljiv / te rastline so neobčutljive za vremenske spremembe ♪
  15.      nèobdélan  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni obdelan: neobdelane in nepognojene njive; neobdelano zemljišče / zidovi iz neobdelanih kamnov / raziskovanje neobdelanega gradiva / publ. turistično neobdelano področje ♦ les. neobdelani les ♪
  16.      nèobičájnost  -i ž (ȅ-ȃ) nenavadnost: neobičajnost pojava ♪
  17.      nèobjektívnost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neobjektivnega človeka: ne marajo ga zaradi njegove neobjektivnosti / znanstvena neobjektivnost ♪
  18.      nèobrabljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne obrabi: pod iz trdega lesa je skoraj neobrabljiv; noben stroj ni neobrabljiv ♪
  19.      nèobŕzdan  -a -o prid. (ȅ-r̄) 1. ki ni obrzdan: pred hlevom je stal neobrzdan konj / knjiž. neobrzdan človek / knjiž. ni znal krotiti svojega neobrzdanega jezika ∙ ekspr. neobrzdan otrok neugnan, razposajen; knjiž. poznali so njegovo neobrzdano življenje razuzdano, razvratno 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neobrzdana jeza, strast; neobrzdano navdušenje nèobŕzdano prisl.: neobrzdano veseljačiti ♪
  20.      nèobŕzdanost  -i ž (ȅ-r̄) knjiž. lastnost neobrzdanega človeka: težko je prenašal bratovo neobrzdanost / neobrzdanost čustev / ekspr. neobrzdanost otrok ♪
  21.      nèobvladljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da obvladati: živahen, neobvladljiv fant; je zelo neobvladljive narave / neobvladljiva jeza, strast / ekspr. neobvladljiv odpor zelo velik ♪
  22.      nèoddán  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni oddan: neoddano pismo / neoddano stanovanje ∙ pog. dekle je še neoddano še ni poročeno ali zaročeno ♪
  23.      nèodgonetljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) star. nerazrešljiv, nedoumljiv: smisel njegovih besed je bil neodgonetljiv; neodgonetljive stvari // skrivnosten, nenavaden: srečala sta se v neodgonetljivih okoliščinah; neodgonetljive sile ♪
  24.      neodím  -a m (ȋ) kem. težka kovina rumenkaste barve, element Nd ♪
  25.      nèodklonljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž., redko neizogiben, neizbežen: neodklonljiv gospodarski propad / neodklonljiva dolžnost ♪

   33.569 33.594 33.619 33.644 33.669 33.694 33.719 33.744 33.769 33.794  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA