Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (33.194-33.218)


  1.      našínec  -nca m (ȋ) zastar. privrženec, somišljenik: zborovanja so se udeležili številni našinci / ponemčeni našinci rojaki ♪
  2.      našítek  -tka m (ȋ) nav. mn. našit okrasek na obleki, oblačilu: ob vratu in na prsih so ji bluzo krasili bogato izvezeni našitki; obleka z žametnimi našitki // košček blaga z znaki čina na uniformi: uniforma z zlatimi našitki na ramenih / generalski, oficirski našitki ♪
  3.      naškóditi  -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. nekoliko škoditi: mislil je, kako bi mu lahko kaj naškodil; hrana nam je naškodila / to bi lahko naškodilo njegovemu talentu ♪
  4.      naškrápljati  -am nedov. (ȃ) brezoseb., nar. vzhodno začenjati deževati: že naškraplja / v osebni rabi ves dan je naškrapljal dež ♪
  5.      naškróbiti  -im dov. (ọ̄) prepojiti s škrobovo raztopino, da se doseže večja trdota tkanine: naškrobiti ovratnik, srajco naškróbljen -a -o: obleka z belimi naškrobljenimi čipkami ♪
  6.      našmínkati  -am dov. (ȋ) pog. naličiti: našminkati trepalnice; skrbno se našminkati; našminkati si ustnice / našminkati igralca pred nastopom našmínkan -a -o: našminkane ustnice; našminkana ženska; opazno je našminkana ♪
  7.      našóbiti  -im dov. (ọ́ ọ̄) navadno v zvezi z ustnice potisniti naprej: užaljeno je našobila ustnice / našobiti usta; otrok se je našobil našóbiti se s tako potisnjenimi ustnicami izraziti užaljenost, nejevoljo: pogledala jo je in se našobila; zaničljivo se našobiti našóbljen -a -o: našobljene ustnice; našobljena usta ♪
  8.      našopíriti  -im dov. (í ȋ) postaviti v pokončen, štrleč položaj: vrabčka sta našopirila perje // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj narediti kaj bujno, košato: petelin je našopiril rep; pren., ekspr. pripoved je zelo našopiril našopíriti se 1. dobiti pokončno, štrleče perje: ptica se je našopirila ∙ ekspr. le kdo mi bo ukazoval, se je našopirila jezno, prezirljivo rekla 2. ekspr. opazno, pozornost vzbujajoče se obleči: vsa se je našopirila, ko je šla v mesto našopírjen -a -o 1. deležnik od našopiriti: našopirjen pav; našopirjene fraze 2. ekspr. bahav, domišljav: druži se s tisto našopirjeno žensko; prisl.: hodila je našopirjeno ♪
  9.      našpíčiti  -im dov. (í ȋ) pog., ekspr. napraviti kaj neprimernega, nedovoljenega: to grdobijo ti je on našpičil; vsak dan kaj našpiči / našpičil (jih) je za tri mesece zapora ● pog. ob najmanjšem šumu je pes našpičil ušesa prisluhnil z dvignjenimi uhlji našpíčen -a -o 1. deležnik od našpičiti: našpičena grdobija 2. piker, zbadljiv: našpičen človek / ima zelo našpičen jezik // nerazpoložen, razdražljiv: kaj si danes tako našpičen / nekam našpičen je proti nji ♪
  10.      naštéti  -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s štetjem ugotoviti določeno število česa: našteli so dva tisoč prebivalcev manj kot pri zadnjem štetju; v preteklem letu so našteli nad sto tisoč obiskovalcev galerije je bilo / naštej do petdeset štej, preštej 2. v govoru, pisavi združiti v zaključeno zaporedje več istovrstnih členov: naštejte najpomembnejša dela Ivana Cankarja; naštel je igralce, ki utegnejo dobiti nagrado; lahko bi našteli še več podobnih primerov / poimensko našteti vse prijavljene 3. pog. dati, izročiti (s štetjem) določeno vsoto denarja: kupec mu je takoj naštel denar; naštel mu je dva stotaka / našteti komu denar na roko neposredno izplačati ● ekspr. ima le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke naštel zelo malo; pog. našteti jih komu po hrbtu natepsti ga naštét -a -o: naštete pomanjkljivosti je treba odpraviti; sam.: tudi on je bil med naštetimi ♪
  11.      naštévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od naštevati: naštevanje imen, problemov ♪
  12.      naštévati  -am nedov. (ẹ́) v govoru, pisavi združevati v zaključeno zaporedje več istovrstnih členov: našteva jim dela, ki jih je treba opraviti; podrobno je začel naštevati vse kraje, ki jih je videl ● pog., ekspr. naštevati jih komu opominjati, oštevati ga ♪
  13.      naštímati  -am dov. (ȋ) nižje pog. naravnati, uravnati: naštimati uro ∙ nižje pog. kaj si spet naštimal napravil neprimernega, nedovoljenega naštímati se lepo, skrbno se obleči: naštimala se je in odšla ♪
  14.      naštudírati  -am dov. (ȋ) 1. s študijem, z vajo pripraviti za podajanje, izvajanje na odru: naštudirati igro pod vodstvom priznanega režiserja; naštudirati ljudske plese, skladbe za mladino; igralec je svojo vlogo dobro naštudiral / žarg., muz. zbor je naštudiral mlad dirigent pripravil za nastop 2. naučiti se: naštudirati lekcijo; še dosti moram naštudirati naštudíran -a -o: naštudirana igra, opera ♪
  15.      naštúliti  -im dov. (ú ȗ) nav. ekspr. dati čemu obliko štule: naštuliti lase na tilniku naštúliti se neokusno, neprimerno se obleči: naštulila se je kot šoja naštúljen -a -o 1. deležnik od naštuliti: naštuljeni lasje 2. domišljav, prevzeten: naštuljen človek / naštuljen ton njegove kritike ♪
  16.      našúntati  -am dov. (ú) nižje pog. nahujskati, naščuvati: našuntali so ga proti meni; našuntali so jo, da je to storila ♪
  17.      nát  -í ž (ȃ) nar. nadzemni deli repe, krompirja, korenja: krompir ima lepo nat; repna nat ♪
  18.      natákarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na natakarje: natakarski frak; natakarska denarnica / natakarski poklic ♪
  19.      natákati  -am nedov. (ȃ) 1. spravljati kam kaj tekočega, zlasti pijačo: natakati vino, žganje v kozarce / voda je curela in se natakala v kotanjo natekala 2. polniti s tekočino, zlasti s pijačo: natakal je steklenico; natakati kozarce z vinom; pridno si natakajo in praznijo kozarce natákati se ekspr. veliko piti (alkoholne pijače): natakati se z vinom / kar naprej se nataka s kavo ♪
  20.      natakníti  in natákniti -em dov. (ȋ á) 1. spraviti kaj na razmeroma oster, koničast predmet: natakniti meso na raženj; natakniti na konico noža, na vilice; obleka se ji je nataknila na žebelj / razjarjen bik ga je nataknil na roge / nataknili so ga na kol zlasti v srednjem veku mučili so ga, usmrtili z nataknitvijo na ošiljen kol 2. napraviti, da pride kaj na določeno mesto: natakniti volu jarem na vrat; nataknil ji je prstan; natakniti otroku rokavice; natakniti si masko; ekspr. nataknil si je očala na nos / paznik mu je nataknil lisice 3. ekspr. obleči, obuti, navadno hitro: še čevlje nataknem, pa grem; natakniti si hlače, obleko ● ekspr. žena mu je nataknila roge imela je spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. preveč je govoril, pa so mu nataknili nagobčnik mu prepovedali govoriti, razširjati svoje mnenje natáknjen -a -o 1. deležnik od natakniti: na raženj nataknjen piščanec 2. ekspr. nerazpoložen, razdražljiv: pogosto je nataknjen; prisl.: pusti me, je rekel nataknjeno ♪
  21.      natalíti  -ím dov., natálil (ȋ í) teh. 1. s taljenjem priti do določene količine česa: nataliti nekaj kositra 2. nekoliko staliti: vročina je natalila kontakte ♪
  22.      natánčnež  -a m (ȃ) ekspr. natančen človek: natančnež bi odkril še kako pomanjkljivost; fant je pretiran natančnež ♪
  23.      natánčnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost natančnega človeka: všeč mi je njegova natančnost / učenje strojepisja zahteva natančnost in vztrajnost; pretirana natančnost pri delu / ekspr. svoje delo opravlja z matematično natančnostjo / natančnost merjenja; natančnost zapisnika ♪
  24.      natánek  -nka -o prid. (ȃ) knjiž. natančen: v vseh stvareh je zelo natanek / spomniti se natankega datuma; prim. natanko ♪
  25.      natánkati  -am dov. (ȃ) pog. natočiti gorivo: črpalkar mu je natankal bencin in zamenjal olje / natankal je dvajset litrov ♪

   33.069 33.094 33.119 33.144 33.169 33.194 33.219 33.244 33.269 33.294  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA