Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (32.219-32.243)


  1.      muline  tudi mouliné -ja [muliné] m (ẹ̑) tekst. sukana preja iz dveh ali več niti različne barve, debeline ali kakovosti: tkati iz mulineja // tkanina iz te preje: obleka iz mulineja ◊ obrt. bombažna prejica iz šestih niti za vezenje, ki se da deliti na posamezne niti ♪
  2.      múliti  -im nedov., mulíla tudi múlila (ú ū) 1. z gobcem trgati in jesti: krave so pridno mulile travo; čreda je takoj začela muliti / koze so mulile redko listje z grmičevja smukale // zastar. jesti, žreti (kaj tršega): konji so mulili seno 2. nar. dolenjsko puliti, trgati v šopih: nič ne pazi, kar muli; muliti plevel / otroci mulijo cvetje trgajo múliti se nar., navadno v zvezi z okoli, okrog dobrikati se, smukati se: mačka se je začela muliti okrog nje; piščanček se je mulil obme ♪
  3.      múliti se  -im se nedov. (ú ȗ) ekspr. kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; kujati se: bila je užaljena in se je dolgo mulila / mulita se druga na drugo ♪
  4.      múlj  -a m (ȗ) drobnozrnata usedlina počasi se gibajočih vod, zlasti sladkih: te živali prezimijo v mulju; morski tok napolnjuje izlive rek s peskom in muljem; rečni mulj; širok pas mulja ob obali // zastar. zelo droben pesek, mivka: skale se pretvarjajo v prod, pesek in mulj; pokriti trto z muljem ali rahlo prstjo ◊ agr. saturacijski mulj snov, ki ostane po čiščenju sladkornega soka z apnom; saturacijsko blato; mont. separacijski mulj zelo gosta mešanica tekočine in drobnih zrnc, ki nastaja pri separaciji ♪
  5.      multi...  ali múlti... prvi del zloženk (ȗ) nanašajoč se na mnogo, več: multiformen; multilateralen, multimilijonar ♪
  6.      múltimilijonár  -ja m (ȗ-á) nav. ekspr. kdor ima večmilijonsko premoženje, večkratni milijonar: ameriški multimilijonar ♪
  7.      multípel  -pla -o prid. (ȋ) knjiž. mnogokraten, večkraten: multipli proporci ◊ med. multipli abscesi abscesi, ki se pojavijo na več mestih hkrati; multipla skleroza bolezen centralnega živčevja, pri kateri telo v presledkih hromi ♪
  8.      multiplicírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. množiti: že zna multiplicirati / publ. v tem času so se mnoga vprašanja le multiplicirala večkrat ponavljala multiplicíran -a -o: multiplicirano število ♦ ekon. multiplicirano delo delo, katerega produktivnost je večja zaradi izkušenj, prizadevnosti ♪
  9.      multiplikácija  -e ž (á) knjiž. množenje, množitev: multiplikacija enic; dividiranje in multiplikacija / publ. multiplikacija istih motivov v raznih oblikah ♪
  10.      multiplikánd  -a m (ā) mat. število, ki se množi; množenec: multiplikand in multiplikator ♪
  11.      multiplikátor  -ja m (ȃ) 1. mat. število, s katerim se množi; množitelj: multiplikand in multiplikator 2. ekon. število, ki kaže odnos med spremembo kake oblike izdatkov in celotnimi izdatki, ki jih ta sprememba povzroči: izračunati multiplikator / denarni, investicijski multiplikator ♪
  12.      múltivibrátor  -ja m (ȗ-ȃ) elektr. naprava za proizvajanje sunkovite, enakomerno se spreminjajoče električne napetosti: proizvajanje visokih tonov z multivibratorji ♪
  13.      mumificírati  -am nedov. in dov. (ȋ) s sušenjem in balzamiranjem delati kaj, zlasti truplo, odporno proti razpadanju: mumificirati truplo; mumificirati živali; na vročem in suhem zraku so se trupla mumificirala mumificíran -a -o: mumificirana riba; mumificirano telo velikega voditelja; ekspr. presojati kaj s stališča mumificiranega narodnjaštva nesodobnega, neživljenjskega ♪
  14.      múmija  -e ž (ú) mumificirano truplo: napraviti mumijo; raziskovati mumije; egiptovska mumija; povit, suh kot mumija; ima obraz kot mumija / ekspr. general je bil prava stara mumija zelo molčeč, hladen, tog ♪
  15.      múmps  -a m (ȗ) nalezljiva bolezen zlasti otrok, pri kateri oteče obušesna slinavka: dobiti, imeti mumps; škrlatinka in mumps ♪
  16.      mundiál  -a m (ȃ) publ. svetovno prvenstvo: prirediti mundial v nogometu ♪
  17.      munícija  -e ž (í) kar se uporablja zlasti za polnjenje strelnega orožja; strelivo: dovažati municijo; primanjkuje topovske municije; municija za strojnice ♦ voj. manevrska municija ki se uporablja na vojaških vajah, slepi naboji ♪
  18.      municipalizácija  -e ž (á) jur., v nekaterih državah prenos določenih splošno koristnih dejavnosti, služb ali podjetij v pristojnost mestne uprave: municipalizacija prevozov v mestih / nacionalizacija in municipalizacija zemlje ♪
  19.      muránski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Murano: muranski kanali / muransko steklo pihani, ročno oblikovani stekleni izdelki iz Murana ♪
  20.      múri  -ja m (ȗ) nav. ekspr. 1. črnkasta žival: poklicati murija; zapreči murija in sivca 2. redko murenček: črni muri, pridi iz luknjice ♪
  21.      múrka 1 -e ž (ȗ) gorska rastlina z dišečimi temno ali svetlo rdečimi cveti: diši po murkah; murke in encijani ♪
  22.      múrnovski  -a -o prid. (ū) tak kot pri Murnu: murnovsko razpoloženje v pesmi ♪
  23.      múrva  -e ž (ȗ) drevo z napiljenimi listi ali njegov robidnici podoben sad: jesti, nasaditi murve / bela z belimi, črna murva s črno rdečimi sadovi ♪
  24.      múrvov  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na murvo: murvov les / murvovi nasadi ◊ zool. murvov prelec prelec, katerega ličinka jé topolovo in jesenovo listje, Hyphantria cunea ♪
  25.      musáka  -e ž (ȃ) gastr. jed iz sesekljanega mesa, krompirja ali zelenjave: zrezati kuhan krompir na lističe za musako; musaka iz kislega zelja ♪

   32.094 32.119 32.144 32.169 32.194 32.219 32.244 32.269 32.294 32.319  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA