Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (32.201-32.225)



  1.      múhovnik  -a m (ú) 1. redko muhalnik: sedel je za mizo in udarjal z muhovnikom 2. nar. socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze; lat: koruza že dela muhovnike ◊ bot. rastlina z dvema nasprotnima jajčastima ali srčastima listoma in zelenkastimi cveti v grozdastem socvetju, Listera
  2.      múhvič  -a m () bot. trava, pri kateri so nekatere vejice lata spremenjene v nazobčane ščetine, Setaria: pleti muhvič in osat / laški muhvič kulturna ali divja trava z debelim klasom, Setaria italica
  3.      múk  -a m () 1. posamezen glas pri mukanju: votli muki 2. redko mukanje: poslušati muk goveda
  4.      múka  -e ž (ú) 1. nav. mn., raba peša trpljenje, bolečina: lajšati muke ranjencem; zvijati se od muk; duševne muke; ekspr. prestajati nečloveške, peklenske muke / vsak korak mu je v muko mu povzroča bolečino; umirali so v mukah / trpeti muke // kar povzroča trpljenje, bolečino: vsak korak je bil zanj muka; vse muke, ki so mu jih pripravili, ga niso zlomile; pogumno pretrpeti muke / redko izpraševali so ga med mukami med mučenjemstar. dati koga na muke mučiti ga; knjiž. grozote vojne je upodobil v muki poginjajočega konja v izrazu, položaju, ki kaže trpljenje, bolečine; knjiž., ekspr. trpeti Tantalove muke zaman želeti dobiti, doseči to, kar je na dosegu 2. nav. ekspr. neprijetnost, težava, trud: od posestva niso imeli koristi, pač pa samo muko / rad bi se rešil te muke, da bi se moral z njim pogajati / napraviti kaj brez muke z lahkoto, lahko; dihati, vleči z muko s težavo, težko / v povedno-prislovni rabi: muka je brisati prah z vseh teh okraskov; muka je poslušati glasbo v tej žalostni hiši; elipt. prenašati jo ves dan, prava muka
  5.      múkepóln  -a -o [n] prid. (ú-ọ̑ ú-ọ́) star. poln trpljenja, težaven, mučen: mukepolno življenje / mukepolno delo / mukepolna negotovost
  6.      múl  -a m () tekst. redka, mehka bombažna tkanina v platneni vezavi: obveze, okenske zavesice iz mula
  7.      múla 1 -e ž (ú) 1. domača žival, neposredna potomka osla in kobile: jahati, tovoriti na muli; mule in mezgi; natovorjen, trmast kot mula zelo // samica te živali: mule in mulci 2. nar. zahodno deklica, dekle: poslati mulo v trgovino / ima same mule hčere
  8.      múla 2 -e ž (ú) pog. kazanje jeze, nejevolje, navadno z vztrajnim molkom; kujanje: z mulo ne boš nič dosegel / ženska mula in trma / držati, kuhati, pasti mulo
  9.      mulác  -a m () nar. zahodno razposajen, objesten nedorasel fant, deček: mulaci so dražili otroke / kot nagovor ti presneti mulac, si se spet potepal
  10.      múlar  -ja m () kdor se (poklicno) ukvarja z oskrbovanjem mul: najeti mularja / pri vojakih je bil dodeljen k mularjem / klici mularjev mulovodcev
  11.      mularíja  -e ž () pog. razposajeni, objestni otroci, zlasti dečki: mularija se je obešala na kolo, voz; prepovedujem ti igrati se s to mularijo / kot nagovor vam bom že pokazal, koga boste imeli za norca, mularija grda // ekspr. otroci, mladina sploh: v kino hodi sama mularija; mularija naše ulice / odpeljal je svojo mularijo na sprehod sinove in hčere
  12.      múlast 1 -a -o prid. (ú) pog., nav. slabš. neprijazen, nepriljuden: mulast otrok; mulasta ženska
  13.      múlast 2 -a -o prid. (ú) lov. brezrog: mulast jelen
  14.      múlati se  -am se nedov. () nar. kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; kujati se: kaj pa se mulaš, ji je vselej rekel, kadar je čutil njen hlad (K. Grabeljšek)
  15.      múlček  -čka m () pog. razposajen, objesten deček: mulčki so razbili šipo // ljubk. deček, fantek: razpravljanje mulčkov o tigru
  16.      múlčiti  -im nedov.) agr. pokrivati zemljo, zlasti okrog sadnega drevja, s pokošeno travo, slamo, da se zavarujejo korenine ali plodovi
  17.      múlec  -lca m () 1. pog. razposajen, objesten nedorasel fant, deček: mulci so mu poškodovali nov avto; bodo že ukrotili mulca, samo da jim pride v roke / kot nagovor kod si se potepal, mulec // ekspr. nedorasel fant, deček sploh: bil je še mulec, pa je že moral nositi puško; nagnal ga je kot mulca / moža ni nikoli doma, pa mora sama krotiti mulce otroke; ima hčer in dva mulca sinova 2. redko mulji samec: mulci in mule 3. slabš., redko neprijazen, nepriljuden moški: tak mulec je, da mu nobena družba ni po volji
  18.      muléta  -e ž (ẹ̑) zlasti v španskem okolju škrlatno rdeč kos blaga na palici za draženje bika pri bikoborbi: stopiti v areno z muleto
  19.      muline  tudi mouliné -ja [muliné] m (ẹ̑) tekst. sukana preja iz dveh ali več niti različne barve, debeline ali kakovosti: tkati iz mulineja // tkanina iz te preje: obleka iz mulineja ◊ obrt. bombažna prejica iz šestih niti za vezenje, ki se da deliti na posamezne niti
  20.      múliti  -im nedov., mulíla tudi múlila (ú ū) 1. z gobcem trgati in jesti: krave so pridno mulile travo; čreda je takoj začela muliti / koze so mulile redko listje z grmičevja smukale // zastar. jesti, žreti (kaj tršega): konji so mulili seno 2. nar. dolenjsko puliti, trgati v šopih: nič ne pazi, kar muli; muliti plevel / otroci mulijo cvetje trgajo múliti se nar., navadno v zvezi z okoli, okrog dobrikati se, smukati se: mačka se je začela muliti okrog nje; piščanček se je mulil obme
  21.      múliti se  -im se nedov.) ekspr. kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; kujati se: bila je užaljena in se je dolgo mulila / mulita se druga na drugo
  22.      múlj  -a m () drobnozrnata usedlina počasi se gibajočih vod, zlasti sladkih: te živali prezimijo v mulju; morski tok napolnjuje izlive rek s peskom in muljem; rečni mulj; širok pas mulja ob obali // zastar. zelo droben pesek, mivka: skale se pretvarjajo v prod, pesek in mulj; pokriti trto z muljem ali rahlo prstjo ◊ agr. saturacijski mulj snov, ki ostane po čiščenju sladkornega soka z apnom; saturacijsko blato; mont. separacijski mulj zelo gosta mešanica tekočine in drobnih zrnc, ki nastaja pri separaciji
  23.      multi...  ali múlti... prvi del zloženk () nanašajoč se na mnogo, več: multiformen; multilateralen, multimilijonar
  24.      múltimilijonár  -ja m (-á) nav. ekspr. kdor ima večmilijonsko premoženje, večkratni milijonar: ameriški multimilijonar
  25.      multípel  -pla -o prid. () knjiž. mnogokraten, večkraten: multipli proporci ◊ med. multipli abscesi abscesi, ki se pojavijo na več mestih hkrati; multipla skleroza bolezen centralnega živčevja, pri kateri telo v presledkih hromi

   32.076 32.101 32.126 32.151 32.176 32.201 32.226 32.251 32.276 32.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA