Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (31.901-31.925)



  1.      mónodráma  -e ž (ọ̑-á) lit. drama, v kateri nastopa samo ena oseba
  2.      monoftóng  -a m (ọ̑) lingv. glasovna, zlasti samoglasniška enota kot posledica samo enega obstojnega položaja govoril, enoglasnik: prehod diftonga v monoftong
  3.      monogamíja  -e ž () zakon moža z eno ženo, enenstvo: razpravljati o monogamiji ♦ biol. spolno življenje nekaterih živali v paru
  4.      monografíja  -e ž () znanstveno delo, ki obravnava eno vprašanje ali eno temo: pisati monografijo; literarnozgodovinska monografija; monografija o denarju in kreditu / monografija sodobne književnosti podroben opis
  5.      monográm  -a m () znak za ime, navadno iz povezanih začetnic imena: vesti monogram; vgraviran monogram; tobačnica z očetovim monogramom
  6.      monókel  -kla m (ọ́) steklo za eno oko, ki se uporablja namesto očal: nositi monokel; popraviti si monokel; z monoklom opazovati koga
  7.      monoklínski  -a -o prid. () min., navadno v zvezi s sistem v katerem sta dve osi med seboj pravokotni, tretja pa je proti eni nagnjena, enosomeren
  8.      mónokord  in monokórd -a m (ọ̑; ọ̑) fiz., nekdaj priprava z eno struno za akustična merjenja
  9.      mónoksid  in monoksíd -a m (ọ̑; ) kem. oksid, ki vsebuje samo en atom kisika: monoksid in dioksid / ogljikov monoksid strupen plin brez barve, vonja in okusa, ki nastane pri nepopolni oksidaciji ogljika
  10.      mónokultúra  -e ž (ọ̑-) knjiž. stalno gojenje iste kulturne rastline na istem zemljišču: uvajati monokulturo / proizvodnja je usmerjena k monokulturi / gozdna, poljska monokultura; riževe monokulture; monokultura kave ◊ ekon. gospodarstvo, ki se vključuje v svetovno delitev dela pretežno z enim proizvodom
  11.      monológ  -a m (ọ̑) daljši govor ene osebe, navadno kot del dialoga, samogovor: njegova zgovornost se je kazala v dolgih monologih / po monologu so igralca kar dvakrat klicali na oder / dramski, lirski monolog ♦ lit. notranji monolog pripovedna tehnika, ki podaja misli in čustva osebe tako, kakor da jih ta govori // ekspr. govorjenje sebi, navadno glasno: sram ga je bilo, ker so nekateri slišali njegov monolog
  12.      monóm  -a m (ọ̑) mat. izraz, ki ima en člen, enočlenik
  13.      monomán  -a m () med. kdor je bolezensko nagnjen k napadalnemu, asocialnemu ali nenavadnemu dejanju: zdravniki so trdili, da je obtoženec monoman // knjiž. kdor opravlja kaj s pretirano zavzetostjo: v tem je bil kar monoman
  14.      monomaníja  -e ž () med. bolezenska nagnjenost k napadalnemu, asocialnemu ali nenavadnemu dejanju: zadnje čase se je pri njem monomanija stopnjevala // knjiž. opravljanje česa s pretirano zavzetostjo: glasbena umetnost mu je postala monomanija
  15.      monománski  -a -o prid. () nanašajoč se na monomane ali monomanijo: monomansko znamenje duševne bolezni / razmišljati z monomansko trdovratnostjo
  16.      monomêr  -a m () kem. molekula, ki se lahko veže s sebi enakimi molekulami: monomeri in polimeri
  17.      mónoplán  -a m (ọ̑-) aer. letalo z enojnimi krili; enokrilnik: dvosedežni monoplan
  18.      monopól  -a m (ọ̑) 1. stanje na trgu, ko je en sam ponudnik blaga: odpraviti monopol; monopol v trgovini / popolni monopol / mednarodni monopol ki obvladuje svetovno tržišče // izključna pravica do izdelovanja ali prodajanja česa: dobiti monopol za trgovino z zlatom; imeti monopol; monopol na proizvajalna sredstva / državni monopol; prodajni, trgovinski monopol // ekspr. izključna oblast nad čim: imeti monopol v kaki stroki; tendenca po ideološkem monopolu; monopol nad izobrazbo / šolstvo ne sme biti monopol majhne skupine ljudi 2. ekon., v kapitalistični ekonomiki združenje podjetij, ki ima namen odpraviti medsebojno konkurenco: nastanek monopolov / združevati se v monopole
  19.      monopolizírati  -am dov. in nedov. () uvesti monopol: vlada je monopolizirala trgovino s soljo; monopolizirati železnico / oblast je monopolizirala nekatere dejavnosti v korist novih podjetij / ekspr. monopoliziral je literarno razlago ljubezenske lirike; monopolizirati vzgojo monopolizíran -a -o: monopoliziran predmet; monopolizirana ponudba
  20.      monopólski  -a -o prid. (ọ̑) redko monopolen: monopolske razmere / monopolska trgovina
  21.      monoteíst  -a m () kdor veruje v enega boga
  22.      monoteízem  -zma m () vera, verovanje v enega boga, enoboštvo: monoteizem in politeizem
  23.      monotipíja  -e ž () um. grafična tehnika, pri kateri se na gladko ploščo naslikan motiv lahko samo enkrat odtisne: njegovi uspehi v monotipiji // odtis v tej tehniki: kolekcija monotipij
  24.      monotón  -a -o prid. (ọ̑) ki poteka, se ponavlja brez sprememb, enoličen: monotono branje, govorjenje; petje se mu je zdelo monotono / monotono delo, življenje / monotona barva / monoton program prireditve / monotoni hoteli ♦ mat. monotona funkcija funkcija, ki nikjer ne narašča ali pada monotóno prisl.: monotono govoriti, peti; ura monotono tiktaka
  25.      monotoníja  -e ž () lastnost, značilnost monotonega, enoličnost: delovna monotonija / monotonija sloga / ekspr. razbijati monotonijo

   31.776 31.801 31.826 31.851 31.876 31.901 31.926 31.951 31.976 32.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA