Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (31.901-31.925) 
- mónodráma -e ž (ọ̑-á) lit. drama, v kateri nastopa samo ena oseba ♪
- monoftóng -a m (ọ̑) lingv. glasovna, zlasti samoglasniška enota kot posledica samo enega obstojnega položaja govoril, enoglasnik: prehod diftonga v monoftong ♪
- monogamíja -e ž (ȋ) zakon moža z eno ženo, enoženstvo: razpravljati o monogamiji ♦ biol. spolno življenje nekaterih živali v paru ♪
- monografíja -e ž (ȋ) znanstveno delo, ki obravnava eno vprašanje ali eno temo: pisati monografijo; literarnozgodovinska monografija; monografija o denarju in kreditu / monografija sodobne književnosti podroben opis ♪
- monográm -a m (ȃ) znak za ime, navadno iz povezanih začetnic imena: vesti monogram; vgraviran monogram; tobačnica z očetovim monogramom ♪
- monókel -kla m (ọ́) steklo za eno oko, ki se uporablja namesto očal: nositi monokel; popraviti si monokel; z monoklom opazovati koga ♪
- monoklínski -a -o prid. (ȋ) min., navadno v zvezi s sistem v katerem sta dve osi med seboj pravokotni, tretja pa je proti eni nagnjena, enosomeren ♪
- mónokord in monokórd -a m (ọ̑; ọ̑) fiz., nekdaj priprava z eno struno za akustična merjenja ♪
- mónoksid in monoksíd -a m (ọ̑; ȋ) kem. oksid, ki vsebuje samo en atom kisika: monoksid in dioksid / ogljikov monoksid strupen plin brez barve, vonja in okusa, ki nastane pri nepopolni oksidaciji ogljika ♪
- mónokultúra -e ž (ọ̑-ȗ) knjiž. stalno gojenje iste kulturne rastline na istem zemljišču: uvajati monokulturo / proizvodnja je usmerjena k monokulturi / gozdna, poljska monokultura; riževe monokulture; monokultura kave ◊ ekon. gospodarstvo, ki se vključuje v svetovno delitev dela pretežno z enim proizvodom ♪
- monológ -a m (ọ̑) daljši govor ene osebe, navadno kot del dialoga, samogovor: njegova zgovornost se je kazala v dolgih monologih / po monologu so igralca kar dvakrat klicali na oder / dramski, lirski monolog ♦ lit. notranji monolog pripovedna tehnika, ki podaja misli in čustva osebe tako, kakor da jih ta govori // ekspr. govorjenje sebi, navadno glasno: sram ga je bilo, ker so nekateri slišali njegov monolog ♪
- monóm -a m (ọ̑) mat. izraz, ki ima en člen, enočlenik ♪
- monomán -a m (ȃ) med. kdor je bolezensko nagnjen k napadalnemu, asocialnemu ali nenavadnemu dejanju: zdravniki so trdili, da je obtoženec monoman // knjiž. kdor opravlja kaj s pretirano zavzetostjo: v tem je bil kar monoman ♪
- monomaníja -e ž (ȋ) med. bolezenska nagnjenost k napadalnemu, asocialnemu ali nenavadnemu dejanju: zadnje čase se je pri njem monomanija stopnjevala // knjiž. opravljanje česa s pretirano zavzetostjo: glasbena umetnost mu je postala monomanija ♪
- monománski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na monomane ali monomanijo: monomansko znamenje duševne bolezni / razmišljati z monomansko trdovratnostjo ♪
- monomêr -a m (ȇ) kem. molekula, ki se lahko veže s sebi enakimi molekulami: monomeri in polimeri ♪
- mónoplán -a m (ọ̑-ȃ) aer. letalo z enojnimi krili; enokrilnik: dvosedežni monoplan ♪
- monopól -a m (ọ̑) 1. stanje na trgu, ko je en sam ponudnik blaga: odpraviti monopol; monopol v trgovini / popolni monopol / mednarodni monopol ki obvladuje svetovno tržišče // izključna pravica do izdelovanja ali prodajanja česa: dobiti monopol za trgovino z zlatom; imeti monopol; monopol na proizvajalna sredstva / državni monopol; prodajni, trgovinski monopol // ekspr. izključna oblast nad čim: imeti monopol v kaki stroki; tendenca po ideološkem monopolu; monopol nad izobrazbo / šolstvo ne sme biti monopol majhne skupine ljudi 2. ekon., v kapitalistični ekonomiki združenje podjetij, ki ima namen odpraviti medsebojno konkurenco: nastanek monopolov / združevati se v monopole ♪
- monopolizírati -am dov. in nedov. (ȋ) uvesti monopol: vlada je monopolizirala trgovino s soljo; monopolizirati železnico / oblast je monopolizirala nekatere dejavnosti v korist novih podjetij / ekspr. monopoliziral je literarno razlago ljubezenske lirike; monopolizirati vzgojo monopolizíran -a -o: monopoliziran predmet; monopolizirana ponudba ♪
- monopólski -a -o prid. (ọ̑) redko monopolen: monopolske razmere / monopolska trgovina ♪
- monoteíst -a m (ȋ) kdor veruje v enega boga ♪
- monoteízem -zma m (ȋ) vera, verovanje v enega boga, enoboštvo: monoteizem in politeizem ♪
- monotipíja -e ž (ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri se na gladko ploščo naslikan motiv lahko samo enkrat odtisne: njegovi uspehi v monotipiji // odtis v tej tehniki: kolekcija monotipij ♪
- monotón -a -o prid. (ọ̑) ki poteka, se ponavlja brez sprememb, enoličen: monotono branje, govorjenje; petje se mu je zdelo monotono / monotono delo, življenje / monotona barva / monoton program prireditve / monotoni hoteli ♦ mat. monotona funkcija funkcija, ki nikjer ne narašča ali pada monotóno prisl.: monotono govoriti, peti; ura monotono tiktaka ♪
- monotoníja -e ž (ȋ) lastnost, značilnost monotonega, enoličnost: delovna monotonija / monotonija sloga / ekspr. razbijati monotonijo ♪
31.776 31.801 31.826 31.851 31.876 31.901 31.926 31.951 31.976 32.001