Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (31.869-31.893)



  1.      molzáč  -a [z] m (á) kdor molze; molznik: spreten molzač / vzeti v službo dva strojna molzača
  2.      mólzec  -zca [z] m (ọ̑) kdor molze; molznik: dober, spreten molzec
  3.      molzíca  -e [z] ž (í) redko ženska, ki molze; molznica: krava je začudeno gledala novo molzico
  4.      mólznica  -e [z] ž (ọ̑) 1. žival, ki daje mleko, zlasti krava: zaradi otrok sta bili pri hiši potrebni dve molznici; krava je dobra molznica; krmljenje, reja molznic / koza, krava molznica 2. redko molzišče: krave so silile k molznici
  5.      molzníca  -e [z] ž (í) ženska, ki molze: spretna molznica
  6.      molzník  -a [z] m (í) 1. kdor molze: spreten molznik 2. redko posoda za molžo, navadno z enim ušesom; golida: poln molznik mleka
  7.      molznják  -a [z] m (á) posoda za molžo, navadno z enim ušesom; golida: z molznjakom je prišla iz hleva / poln molznjak mleka
  8.      mólznost  -i [z] ž (ọ́) zmožnost, sposobnost za dajanje mleka; mlečnost: z dobro krmo zvišati molznost krav; krave z nizko, visoko molznostjo / krmljenje krav v molznosti ♦ vet. hitrost iztekanja mleka iz vimena
  9.      mólža  -e [ž] ž (ọ́) 1. iztiskanje, odvzemanje mleka iz vimena: prenehati z molžo; jutranja, opoldanska molža; stroj, prostor za molžo / mleko od prve, zadnje molže; ročna, strojna molža; molža s strojem 2. kar je namolzeno: namolzla je toliko mleka, da take molže že dolgo ni bilo; vso molžo je razlila
  10.      mólžarica  -e [ž] ž (ọ̑) redko ženska, ki molze; molznica: molžarice so namolzle polne golide mleka
  11.      momljánje  -a s () glagolnik od momljati: ne razumem njegovega momljanja / spominja se otrokovega prvega momljanja bebljanja / jezen je bil na njegovo momljanje o tej stvari / medvedovo momljanje
  12.      momljáti  -ám nedov.) 1. nav. ekspr. nerazločno, bolj tiho govoriti: jezno je hodil po sobi in momljal sam zase; momljal je in kimal; momljal je, kakor bi se prebujal iz spanja // nerazločno, bolj tiho govoriti, pripovedovati: momljati molitve; starec je momljal nekaj predse; dobro je, je momljal s polnimi usti 2. oglašati se z nizkim, bolj tihim glasom: medved preteče momlja 3. ekspr. jesti (s stisnjenimi ustnicami): otrok momlja skorjico kruha ● med spanjem je otrok momljal z ustnicami premikal ustnice momljáje: momljaje je nekaj vprašal momljajóč -a -e: momljajoč glas; momljajoče renčanje medveda; momljajoča usta; prisl.: momljajoče govoriti
  13.      móna  -e ž (ọ̑) nizko dolgočasen, nezavzet, nepodjeten človek: s to mono ne bom več govoril; ti si pa res (ena) mona; drži se kot kaka mona ima naiven, brezizrazen, neprizadet izraz / kot psovka ne drži se tako kislo, mona monasta
  14.      monáda  -e ž () filoz., po Leibnizu najmanjša nematerialna enota sveta, težeča k dejavnosti: vsaka monada se razlikuje od druge; sestavljen iz monad
  15.      monákovski  -a -o prid. (á) zastar. münchenski: monakovsko pivo ♦ um. slike monakovske šole
  16.      monarhíja  -e ž () državna ureditev, v kateri vlada monarh: ljudstvu ni bilo dano odločati se med republiko in monarhijo / ta država je monarhija / absolutna monarhija; parlamentarna monarhija v kateri omejuje vladarjevo oblast parlament; ustavna monarhija v kateri omejuje vladarjevo oblast ustava // država, ki ji vlada monarh: evropske monarhije; neredi v velikih monarhijah; razpad avstroogrske monarhije ● slabš. črno-žolta monarhija Avstro-Ogrska
  17.      monarhíst  -a m () pristaš monarhizma: bil je navdušen monarhist
  18.      monarhístka  -e ž () ženska oblika od monarhist: zavzeta monarhistka
  19.      mónd  -a m (ọ̑) igr. igralna karta pri taroku z rimsko številko enaindvajset: ujeti monda; vzeti z mondom
  20.      mondúra  -e ž () star. uniforma: obleči si monduro; ponošena, vojaška mondura
  21.      monêra 1 -e ž () biol., po Haecklu najpreprostejše enocelično bitje brez jedra: razpravljati o monerah
  22.      monêra 2 -e ž () zgod., pri starih Grkih vojna ladja z eno vrsto vesel na vsaki strani
  23.      monéta  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko kovanec, denar: vreči moneto v aparat
  24.      mongolíd  -a m () antr. človek rumene rase: mongolidi in negroidi
  25.      mongolízem  -zma m () med. prirojena telesna in duševna prizadetost, katere zunanji znak so poteze obraza, ki spominjajo na rumeno raso: imeti mongolizem / vloga starosti mater pri pogostnosti mongolizma

   31.744 31.769 31.794 31.819 31.844 31.869 31.894 31.919 31.944 31.969  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA