Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (31.419-31.443)



  1.      míkati  -am tudi míčem nedov. ( ) zastar. tresti, stresati, premikati: klicala in mikala ga je, dokler se ni prebudil / brezoseb. ko je že prenehal jokati, ga je še vedno mikalo po vsem telesu
  2.      míkati  -am stil. míčem nedov. () nav. 3. os. 1. vzbujati pri kom veliko zanimanje, privlačevanje: od vsega ga najbolj mika proučevanje zvezd; mika ga planšarsko življenje; ne mika ga, da bi postal rudar / mika jo daljni svet / fanta je zelo mikalo iti v šole / brezoseb., elipt. dekleta mika na ples; zelo ga je mikalo v gostilno // ekspr. vzbujati pri kom radovednost: vse jo je mikalo; prav mika me izvedeti, kaj so sklenili / silno me je mikalo, kaj je v zavitku // ekspr. vzbujati pri kom pozitiven čustveni odnos: gledališče ga mika že od mladosti; mika ga umetnost starega veka 2. ekspr. vzbujati pri kom veliko zanimanje, občudovanje: njena lepota je mikala fante / ta nenavadna skala mika popotnikovo oko ● ekspr. če te jedro mika, zgrizi lupino če hočeš stvar popolnoma spoznati, se moraš potruditi; preg. besede mičejo, zgledi vlečejo
  3.      mikávnost  -i ž (á) privlačnost, zanimivost, vabljivost: pisateljevanje ima neko posebno mikavnost; snovna mikavnost romana / mikavnost letoviškega kraja / ekspr. eksotična mikavnost nastopajoče lepotice / življenje premore veliko različnih mikavnosti
  4.      miklávževka  -e ž () v krščanskem okolju palica, šiba, ki se da za praznik svetega Miklavža: udarila ga je z miklavževko; z rdečo pentljo okrašena miklavževka
  5.      mikoríza  -e ž () biol. sožitje med glivami in koreninami cvetnic: od mikorize imajo korist glive in rastline / biti v mikorizi
  6.      mikóza  -e ž (ọ̑) agr., med., vet. bolezen, ki jo povzročajo glivice: zdraviti mikozo
  7.      mikro...  ali míkro... prvi del zloženk () 1. nanašajoč se na majhen a) s tujko v drugem delu: mikrokozmičen, mikrokozmos b) z domačo besedo v drugem delu: mikrostikalo in mikro stikalo, mikro- in makrosvet in mikro in makro svet 2. nanašajoč se na milijonino: mikrocurie, mikrosekunda
  8.      míkroanalíza  -e ž (-) kem. analiza zelo majhne količine snovi: opraviti mikroanalizo ◊ ekon. analiza pojavov v posameznih gospodarskih enotah
  9.      mikrób  -a m (ọ̑) nav. mn., biol. s prostim očesom nevidna, navadno enocelična rastlina ali žival: gojenje, uporaba mikrobov; različne oblike mikrobov / bolezenski mikrobi; mikrobi v črevesju
  10.      míkrobiolóški  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na mikrobiologe ali mikrobiologijo: mikrobiološki inštitut / mikrobiološko zborovanje // biol. nanašajoč se na življenje mikroorganizmov: škodljivo mikrobiološko delovanje / mikrobiološko cepivo za izdelovanje sirov
  11.      mikrocurie  -ja [míkrokirí] m (-) fiz. enota za merjenje radioaktivnosti, milijonina curieja
  12.      míkroekonomíja  -e ž (-) ekon. ekonomija, ki se ukvarja s problemi posameznih gospodarskih enot: razvoj mikroekonomije
  13.      míkrofávna  -e ž (-) zool. mikroskopsko majhne živali, navadno enocelične: odstraniti iz vode vso mikrofavno in mikrofloro
  14.      míkrofílm  -a m (-í) fot. film, ki je zelo malo občutljiv in služi za preslikavanje zlasti besedil: preslikati dokument, knjigo na mikrofilm; projektor za mikrofilme // tak film s posnetki: projicirati mikrofilm; mikrofilme zbira in hrani mestni arhiv; knjižnica z mikrofilmi
  15.      míkrofílmati  -am nedov. in dov. (-) žarg., fot. preslikavati na mikrofilm: vse pomembnejše dokumente so mikrofilmali
  16.      míkroflóra  -e ž (-ọ̑) bot. mikroskopsko majhne rastline, navadno enocelične: mikroflora in mikrofavna v zemlji
  17.      mikrofón  -a m (ọ̑) priprava, ki spreminja zvočne tresljaje v ustrezne električne napetosti: namestiti, postaviti, vključiti mikrofon; govoriti v mikrofon; mikrofon, ojačevalec in zvočnik / govoriti, peti po mikrofonu / pog. obvestila so dobivali po mikrofonu po zvočnikupubl. po daljšem molku se je pevec vrnil pred mikrofon spet začel nastopatiteh. grlni mikrofon ki se pritrdi ob grlo, da spreminja njegove tresljaje pri govorjenju v ustrezne električne napetosti; vsesmerni mikrofon katerega občutljivost ni odvisna od smeri zvoka
  18.      míkrofotografíja  -e ž (-) fotografiranje s pomočjo mikroskopa: iznajdba mikrofotografije / področje mikrofotografije // fotografski posnetek, narejen s pomočjo mikroskopa: mikrofotografija atoma, prstnih odtisov / ultravijolična mikrofotografija
  19.      míkroklíma  -e ž (-) agr. klima nižjih zračnih plasti na omejeni površini ali v določenem prostoru: proučevati mikroklimo njiv; hlevska mikroklima; uravnavati mikroklimo rastlinjaka
  20.      mikroklín  -a m () min. rudnina triklinski kalijev natrijev glinenec
  21.      míkrokózmos  -a m (-ọ̑) knjiž. svet posameznega bitja, stvari, svet v malem: organizem je mikrokozmos; človek prodira v nove svetove mikrokozmosa in makrokozmosa / odnosi atomov in jeder v mikrokozmosu // izkustveni svet človeka kot posameznika: mikrokozmos modernih ljudi / dijaško življenje je nekak mikrokozmos ◊ filoz. mikrokozmos po nekaterih teorijah odsev makrokozmosa v človeku
  22.      mikrolít  -a m () arheol. zelo majhno kamnito orodje iz mezozoika: najdba kremenastih mikrolitov
  23.      míkrolokácija  -e ž (-á) urb. ožji kraj, prostor, določen za gradnjo: določiti mikrolokacijo opekarne // podrobna določitev kraja, prostora za postavitev, namestitev česa: mikrolokacija je odvisna od novega zazidalnega načrta
  24.      mikrométer  -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje zelo majhnih razdalj do 0,01 mm natančno: meriti debelino, dolžino česa z mikrometrom; mikrometer za merjenje lukenj
  25.      mikrón  -a m (ọ̑) fiz. enota za merjenje dolžine, milijonina metra: špranja je široka le nekaj mikronov

   31.294 31.319 31.344 31.369 31.394 31.419 31.444 31.469 31.494 31.519  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA