Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (31.276-31.300)


  1.      méšta  -e ž (ẹ̑) gastr. gostemu močniku podobna jed iz moke in navadno krompirja, znana na Gorenjskem: kuhati mešto; z ocvirki zabeljena mešta / ajdova, krompirjeva mešta ♪
  2.      meštráti  -ám [meš in mǝš] nedov. (á ȃ) 1. nar. mečkati, mrcvariti: otrok spet meštra mačko, psa 2. zastar. učiti, uriti, vaditi: ta učitelj zna meštrati učence / vojaki so morali ves dan meštrati eksercirati ♪
  3.      mèt  méta in mêta m (ȅ ẹ́, é) 1. glagolnik od vreči ali metati: zmotil ga je med metom; met kamna čez reko / s prvim metom ni zadel / kazenski, prosti met; met na koš / vsakemu kockarju so bili dovoljeni trije meti / ta rokoborec obvladuje različne mete / po treh metih se keglji postavijo lučajih ♦ fiz. navpični met gibanje, pri katerem leti telo v navpični smeri; vodoravni met gibanje, pri katerem odleti telo v vodoravni smeri // razdalja, ki se doseže pri metu, metanju: njegov drugi met je bil dolg 2. mn., šport. atletska disciplina, pri kateri se po določenih pravilih meče disk, kladivo, kopje, suva krogla: danes so na sporedu meti / z rodilnikom: met diska, kladiva; zmagati v metu kopja ♪
  4.      méta  -e ž (ẹ̑) navadno v zvezi poprova meta zdravilna rastlina ostrega vonja s podolgastimi listi in rdečimi, vijoličastimi cveti: na vrtu so gojili poprovo meto; diši po poprovi meti; čaj iz poprove mete ◊ bot. dolgolistna meta rastlina z zgoraj zelenimi, spodaj gosto dlakavimi, podolgastimi listi in rdečkastimi, belimi ali vijoličastimi cveti, Mentha longifolia; navadna črna meta zdravilna dlakava rastlina z jajčastimi listi in belimi cveti, Marrubium vulgare; navadna mačja meta rastlina s pecljatimi, spodaj dlakavimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti, Nepeta cataria ♪
  5.      meta...  ali méta... predpona v sestavljenkah (ẹ̑) 1. za izražanje a) preseganja tega, kar je pomen osnovne besede: metačlovečnost, metaekonomski b) teoretičnega, logičnega proučevanja načel, pojmov tega, kar je pomen osnovne besede: metajezik, metateorija 2. kem. za izražanje nadomestitve prvega in tretjega vodikovega atoma v benzenovem obroču: metadiklorbenzen ♪
  6.      metabolízem  -zma m (ȋ) biol. biokemični procesi, pri katerih nastajajo energija, potrebna za življenje, in snovi za obnavljanje celic; presnavljanje, presnova: glavna naloga žleze ščitnice je uravnavanje metabolizma / metabolizem ogljikovih hidratov ♦ med. bazalni metabolizem ♪
  7.      metáča  -e ž (á) teh. lopata z listom, ki ima srčasto obliko in na zgornji strani ozek, navzgor zapognjen rob: metati pesek z metačo / lopata metača ♪
  8.      metafízika  -e ž (í) 1. filoz. filozofija, ki obravnava načela stvarnosti, ki so s čuti nedostopna, nespoznavna: pred Sartrom je metafizika dajala prednost esenci pred eksistenco; metafizika vprašuje, zakaj ni nič, temveč nekaj / idealistična metafizika / Aristotelova, sholastična metafizika // po Heglu filozofsko mišljenje, ki temelji na nepovezanosti, nespremenljivosti predmetov, pojavov: dialektika in metafizika 2. knjiž. kar se s čuti, izkustvi ne da zaznati, spoznati; nadčutnost, nadstvarnost: gon k metafiziki se je v njem vse bolj krepil / metafizika lepote, smrti 3. knjiž., ekspr. zapleteno, težko razumljivo razpravljanje, razmišljanje: njegova diagnoza družbe je jasna, a raje se umika v metafiziko ♪
  9.      metáfora  -e ž (á) lit. besedna figura, za katero je značilno poimenovanje določenega pojava z izrazom, ki označuje v navadni rabi kak drug podoben pojav: drzna, slikovita metafora; veliko Župančičevih metafor je v zvezi s pojmom svetloba; metafora za ljubezen, svet / jezik tvori nove pomene tudi z metaforami ♪
  10.      metafóričnost  -i ž (ọ́) lit. lastnost, značilnost metaforičnega: že naslov pesnitve je zaradi svoje metaforičnosti večpomenski // metaforika: ekspresionistična metaforičnost ♪
  11.      metálec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) 1. kdor kaj meče: dober metalec kamna zadene cilj / v cirkusu nastopa tudi metalec nožev 2. šport. športnik, ki goji mete: metalec diska, kladiva 3. voj., v zvezi metalec min orožje za izstreljevanje min pod strmim kotom na cilj v zaklonu; minometalec: obstreljevali so jih z metalci min in topovi // v zvezi metalec plamenov, ognja orožje, ki pod pritiskom brizga gorečo snov: pri napadu so uporabili tudi metalce plamenov 4. v starem in srednjem veku vojaška naprava za metanje kamenja, goreče smole: metalce so postavili nedaleč od obzidja / metalec kamnov, smole 5. zastar., v zvezi metalec luči, svetlobe žaromet: v svetilniku se je prižgal metalec luči ♪
  12.      metalizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) teh. prekrivati s tanko plastjo kovine: metalizirati nit, papir metalizíran -a -o: metalizirana površina / metalizirani les les, ki ima pore izpolnjene s kovino ♪
  13.      metálka  -e [lk in u̯k] ž (ȃ) 1. ženska, ki kaj meče: v cirkusu nastopa tudi metalka bodal / knjiž., redko sanje mu je razložila metalka kart vedeževalka (s kartami) 2. šport. športnica, ki goji mete: metalka kopja ◊ rib. manjša vlačilna mreža za lov rib z dna jezer, rek ♪
  14.      metálnica  -e ž (ȃ) v starem in srednjem veku vojaška naprava za metanje kamenja, goreče smole: pri napadu na utrdbo so uporabili tudi metalnice ♪
  15.      metálo  -a s (á) v starem in srednjem veku vojaška naprava za metanje kamenja, goreče smole: metala in lučala ◊ navt. metalo za vrv obtežilna vrečica z vrvico za metanje vrvi z ladje ♪
  16.      metalúrg  -a m (ȗ) strokovnjak za metalurgijo: je znan metalurg in strojni inženir / pog. sestanek metalurgov drugega letnika slušateljev metalurgije // metalurški delavec ♪
  17.      metalurgíja  -e ž (ȋ) industrija pridobivanja in predelovanja kovin: zaposleni so bili v glavnih centrih metalurgije; metalurgija jekla, svinca / barvasta metalurgija metalurgija barvastih kovin; črna metalurgija metalurgija železa, mangana in kroma // veda o tem: študira metalurgijo; je inženir metalurgije ♪
  18.      metalúrški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na metalurge ali metalurgijo: metalurški izdelki / metalurška industrija / metalurška peč / metalurški delavec, inženir / metalurška stroka / metalurško zborovanje ♦ metal. metalurški koks koks z veliko trdnostjo in majhnim odstotkom pepela ♪
  19.      metamorfóza  -e ž (ọ̑) knjiž. pojav, da dobi kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko; sprememba, preobrazba: duševne, idejne metamorfoze; njegova politična metamorfoza jih ni presenetila; metamorfoza amaterskega gledališča v poklicno / čudne metamorfoze se dogajajo s tem človekom / doživeti metamorfozo spremeniti se / motiv metamorfoze v pravljicah ◊ bot. metamorfoza sprememba rastlinskih organov zaradi drugačnega načina prehrane, okolja, preobrazba; petr. hidrotermalna metamorfoza; zool. metamorfoza sprememba živalskega organizma na razvojni stopnji med jajčecem in odraslo živaljo, preobrazba ♪
  20.      metán  -a m (ȃ) gorljiv plin, ki je glavna sestavina zemeljskega plina: eksplozija metana; rudarji niso opazili nevarne koncentracije metana; proizvodnja metana ♦ kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje en atom ogljika ♪
  21.      metánje  -a s (ȃ) glagolnik od metati: metanje bomb, kamenja / zmagati v metanju diska, krogle; ta košarkar mora metanje na koš še izboljšati / to je samo metanje peska v oči ♪
  22.      metanól  -a m (ọ̑) kem. najenostavnejši alkohol: tovarna metanola in formalina; strupeni učinek metanola v vinu ♪
  23.      metastáza  -e ž (ȃ) med. skupek rakastih celic ali bakterij, ki se razširi iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu, kjer začne enako bolezen; razsevek, zasevek: obsevati metastaze; metastaza v bezgavki / umreti zaradi metastaz / razširjenje metastaz po krvi ♪
  24.      metastazírati  -am nedov. in dov. (ȋ) med. razširjati se iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu in začeti enako bolezen: rak na pljučih hitro metastazira; metastazirati v možgane, pljuča ♪
  25.      metatéza  -e ž (ẹ̑) lingv. zamenjava mesta glasov v besedi, premet: poglavje o metatezi / metateza likvid / beseda čebela je nastala po metatezi iz bečela ♪

   31.151 31.176 31.201 31.226 31.251 31.276 31.301 31.326 31.351 31.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA