Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (31.201-31.225) 
- merkúr -ja m (ú) 1. agr. krompir nemške sorte z zelo svetlo rumenim mesom: izkopati, posaditi merkur 2. knjiž., redko živo srebro: na to je vplival merkur ♪
- merlót -a m (ọ̑) 1. agr. trta z večjimi grozdi z drobnimi jagodami, ki se goji na Primorskem, v Istri: merlot je dobro obrodil; vinograd merlota 2. kakovostno črno vino iz grozdja te trte: piti merlot / steklenica briškega merlota ♪
- mérnik -a m (ẹ̑) v kmečkem okolju prostorninska mera za žito, približno 30 l: pridelal je petdeset mernikov pšenice / meriti na mernike / polja ima samo za nekaj mernikov posevka // večja lesena posoda z ročajema ob straneh za to mero: napolniti mernik; mernik je prazen ● bibl. ne postavljajte luči pod mernik ne skrivajte dobrih idej, lastnosti pred javnostjo; star. zvrhan mernik smeha zelo veliko; star. imeti denarja na mernike zelo veliko ♪
- mero... prvi del zloženk nanašajoč se na mero: merodajen, meroslovje ♪
- mérski -a -o prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na mero: uporabljajo se različni merski sistemi / kilogram, meter in druge merske enote ♦ mat. mersko število število, ki izraža, kolikokrat je merjena količina večja od merske enote 2. redko merilen: merske priprave / merske metode ♪
- mêrtik -a m (ē) nar. vzhodnoštajersko navadno deseti del namlatenega žita kot plačilo: mlatič je dobil mertik / mlatiti za mertik ♪
- mesalína -e ž (ȋ) knjiž., ekspr. zlobna, razuzdana ženska: postala je prava mesalina ♪
- mesaríca -e ž (í) 1. mesarska sekira: sekati meso z mesarico; ostra, težka mesarica 2. star. mesarjeva žena: stara mesarica je umrla ♪
- mesaríja -e ž (ȋ) 1. mesnica: klobase in gnjat je kupil v mesariji 2. redko mesarska obrt: ukvarjal se je z mesarijo 3. knjiž., redko mesarjenje: grozovita mesarija se je nadaljevala še ves dan ♪
- mesáriti -im nedov. (á ȃ) 1. ekspr. povzročati komu hude rane, poškodbe, navadno z rezilom, konico: podivjani vojaki so ujetnike grozovito mesarili; mesarili so ga z nožem in mu nasipali v rane soli / zobozdravnik mi je spet mesaril po ustih / volk je mesaril konja trgal na kose // množično ubijati, moriti, navadno divje, surovo: naj sovražna vojska še tako krvavo mesari, z njo je konec / granate so strašno mesarile med konjenico; medved, volk mesari med ovcami 2. ekspr. očitati napake, pomanjkljivosti, kritizirati: kritiki knjigo neusmiljeno mesarijo / mesarijo ga po časopisih 3. ukvarjati se s klanjem živali, izdelavo mesnih izdelkov: v tem kraju že dolgo mesarijo / pozimi je mesaril in zaslužil precej klobas ● žarg., šol. učitelj je celo uro mesaril veliko spraševal in zelo strogo, slabo ocenjeval ♪
- mesárski -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na mesarje ali mesarstvo: mesarski čok; mesarski nož; mesarska sekira / mesarski pomočnik, vajenec / vname se strašni boj, ne boj, mesarsko klanje (F. Prešeren) 2. ekspr. debel, močen: skrčil je svoje kratke mesarske prste ◊ zool. mesarska muha velika muha, ki leže jajčeca v meso, Sarcophaga carnaria ♪
- mesárstvo -a s (ȃ) 1. mesarska obrt: ukvarjati se z mesarstvom; razvoj mesarstva / opustil je mesarstvo opravljanje mesarskega poklica 2. knjiž., redko mesarjenje: kljub mesarstvu, ki so ga povzročale med njimi granate, so drveli naprej / pijan krvi se je vrgel v še hujše mesarstvo ♪
- mésec -a tudi -sca m (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom čas tridesetih, enaintridesetih dni, ki se označujejo z vrstilnimi števniki: našteti mesece; navedite mesec in leto dogodka; pomladni, zimski meseci; imena mesecev; prvi, zadnji dan v mesecu; proizvodnja v prvih mesecih letošnjega leta / še isti mesec je umrl; delo bo končano prihodnji mesec; vsak mesec ji pošilja denar; koliko zaslužiš na mesec; ob koncu meseca; bilo je (meseca) aprila; (meseca) novembra, star. novembra meseca je zapadel sneg / pri datiranju 10. tega meseca [t. m.] / koledarski mesec // s prilastkom ta čas glede na kako značilnost, dejavnost: avgust je mesec dopustov / mesec knjige v katerem se posebno skrbi za reklamo, prodajo knjig 2. navadno s števnikom čas tridesetih dni: trije meseci so minili, odkar je odšel / dela bodo trajala še nekaj mesecev;
doma je ostal pet mesecev; vrne se čez dva meseca; najeti sobo za tri mesece; star. denar ji vrne ob mesecu čez en mesec; po treh mesecih ga je tožil; pred dobrim mesecem sta bila še skupaj; že mesec dni ga ni že trideset dni; nekaj mesecev pred smrtjo je izvedel resnico; po preteku dveh mesecev; danes mesec čez trideset dni / petnajst mesecev zapora // s števnikom ta čas za označevanje starosti česa: star je osem mesecev; z desetimi meseci je shodil ko je bil star deset mesecev 3. nebesno telo, ki kroži okoli zemlje: raziskovati mesec; poleti na mesec // to nebesno telo glede na osvetljenost: mesec sveti, vzide, zaide, ekspr. plava po jasnem nebu; svetli, pesn. bledi mesec / kadar je mesec, sedi pred hišo kadar sije, sveti mesec / nar.: mladi mesec mlaj; stari mesec zadnji krajec ● poljud. mesec ga nosi je mesečnik; pog. dobiti pet mesecev (zapora) biti obsojen na pet mesecev (zapora); pog. bila je v sedmem mesecu (nosečnosti) bila je noseča več kot šest in manj kot sedem mesecev; ekspr. pogajanja se lahko vlečejo mesece in mesece zelo dolgo ◊ astr. Lunin mesec čas, ki ga porabi Luna, da enkrat obkroži Zemljo; siderski ali zvezdni mesec čas, ki ga porabi Luna, da se spet vrne med iste zvezde; sinodski mesec čas med dvema zaporednima istovrstnima Luninima menama ♪
- méseček -čka m (ẹ̑) 1. ekspr. manjšalnica od mesec 3: meseček in zvezdice 2. bot. rastlina s svetlo ali oranžno rumenimi cveti v koških; ognjič: natrgala je nekaj mesečkov / v vrtu je poleg lilij rasel meseček ♪
- mésečev tudi méščev -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na mesec 3: mesečeva površina; mesečeva svetloba / mesečev srp lunin srp ♦ navt. mesečev dan čas, ki ga porabi luna na svoji navidezni poti, da se spet vrne na določen poldnevnik; teh. mesečev modul lunarni modul ♪
- mesečínast -a -o prid. (í) knjiž., redko svetel od mesečine, mesečen: mesečinasti večeri / mesečinasta pokrajina ♪
- mesečínka -e ž (ȋ) zool. klobučnjak brez polipov, ki razdražen zažari, se zasveti, Pelagia noctiluca: lovke mesečinke ♪
- mesečínski -a -o prid. (ȋ) knjiž. 1. svetel od mesečine, mesečen: mesečinska noč / mesečinska pokrajina / mesečinska mreža 2. ekspr. čustven, sanjav, nestvaren: v njem je precej mesečinske romantike; mesečinsko hrepenenje in divja sla ♪
- mésečnica -e ž (ẹ̑) ženska, ki ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjala: mesečnico je klic prebudil; hodi kot mesečnica ♪
- mesečnína -e ž (ȋ) mesečni denarni prispevek, znesek: plačati, povišati mesečnino; mesečnina za oskrbo / najemnik mu je pokazal pobotnice od mesečnin ♪
- mêsek -ska m (ē) ekspr. manjšalnica od meso: majhen košček meska; otr. bi jedel meska, fantek? ♪
- mesianízem -zma m (ȋ) knjiž. prepričanje, ideja, da kdo ali kaj reši človeštvo, narod vsega zla: v tej knjigi razlaga svoj mesianizem; mistični, utopični mesianizem / slovanski mesianizem / mesianizem trpljenja ♪
- mesíja -e tudi -a m (ȋ) 1. knjiž., ekspr. kdor je določen, izbran, da reši človeštvo, narod vsega zla: pesnik je želel, da bi bil tak mesija njegov narod 2. vznes. glasnik: postati mesija poštenosti in miru ♪
- mesijaníst -a m (ȋ) knjiž. pristaš mesijanstva: biti navdušen mesijanist / nazori Mickiewicza in drugih poljskih mesijanistov ♪
- mesijánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mesijo ali mesijanstvo: vpliv mesijanske ideje / mesijansko poslanstvo tega naroda / mesijansko trpljenje ♪
31.076 31.101 31.126 31.151 31.176 31.201 31.226 31.251 31.276 31.301