Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (31.151-31.175)



  1.      mekèt  -éta m ( ẹ́) meketanje: glasen meket koz
  2.      meketáč  -a m (á) ekspr. kozel: gnal je kozla na semenj, toda suhega meketača ni kupil nihče // slabš. kdor govori, pripoveduje z zategnjenim, jokavim in pretrganim glasom: na sestanku smo morali že spet poslušati tistega mestnega meketača
  3.      meketáti  -ám in -éčem nedov., ẹ́) 1. oglašati se z glasom me ali mekeke: lačne koze, ovce meketajo v staji / kadar so ga hoteli otroci razdražiti, so začeli meketati 2. slabš. govoriti, pripovedovati z zategnjenim, jokavim in pretrganim glasom: kaj bo z nami, kaj bo z nami, je ves v strahu meketal starec / kaj bi toliko meketal, naredi, pa je govoril, pripovedoval meketáti se ekspr. z zategnjenim, pretrganim glasom se smejati: oglasi se vesel smeh, še stric se meketa meketáje: kozel je meketaje bežal pred psi in otroki meketajóč -a -e: meketajoč glas; meketajoč smeh
  4.      mekína  -e ž (í) agr. trši ovoj semena prosa, ječmena, tesno zrasel z vsebino: tolkel je proso in tako odstranjeval mekine // mn. ti ovoji, odstranjeni z luščenjem, tolčenjem: krmiti z mekinami; vreča mekin ● ekspr. oče si zaračuna vsako plevo, vsako mekino malenkost
  5.      mekínast  -a -o prid. (í) med. ki ima zelo drobne delčke poroženele povrhnjice: mekinasta koža
  6.      meksikájnar  -ja m () nekdaj 1. (prostovoljni) vojak mehiškega cesarja Maksimilijana: meksikajnarji so se odpeljali iz Ljubljane proti morju 2. nav. mn. škorenj z zgoraj trdimi, spodaj nagubanimi golenicami: mož v telovniku, kratkih irhastih hlačah in meksikajnarjih
  7.      mekúž  -a m (ū) zastar. mehkužen človek: kdor se celo tega boji, je pravi mekuž
  8.      mél  -í ž, daj., mest. ed. méli tudi mêli (ẹ̑) 1. droben pesek, razpadli delci kamnin: na kamnitih ploščah se je nabrala drobna, bela mel; vse pobočje je pokrivala sipka mel // melišče: steza drži čez meli / v meleh pod vrhovi je še sneg; zagledal ga je visoko v meleh 2. zastar. drobir: mel iz barja / lesena mel
  9.      melancána  -e ž () enoletna kulturna rastlina ali njen jajčasti sad, jajčevec: prodaja paradižnike in melancane / dušene melancane
  10.      mélange  -ea in melanž -a [melánž] m () tekst. izdelek iz raznobarvnih ali raznovrstnih vlaken: naročiti mélange / volneni mélange; neskl. pril.: mélange preja, tkanina / zelena mélange (barva) barva, ki jo tvorijo različne barve, med katerimi prevladuje zelena
  11.      melanholíja  -e ž () 1. duševno stanje, značilno za človeka melanholičnega temperamenta: obšla ga je melanholija; hitro se je otresel melanholije / melanholija v glasu, očeh / melanholija jesenske pokrajine 2. psiht. duševna bolezen, ki se kaže v žalostnem, mračnem razpoloženju, v nesproščeni duševni in telesni dejavnosti: bolnik z akutno melanholijo
  12.      melanhólik  -a m (ọ́) človek melanholičnega temperamenta: velik melanholik je; melanholiki in sangviniki
  13.      melanít  -a m () teh. laminat slovenske proizvodnje: obložiti z melanitom; neskl. pril.: melanit plošča
  14.      melanóm  -a m (ọ̑) med. skupek izrojenih malignih pigmentnih celic
  15.      melína  -e ž (í) 1. melišče: steza se je vzpenjala ob melini / peščena melina 2. nar. strm, nerodoviten svet: pokositi melino; garal je po melinah
  16.      melíniti se  -im se nedov.) knjiž., redko zaradi drobljenja, krušenja usipati se, drseti: pesek se melini z brega / snežne plasti se melinijo
  17.      meliorácija  -e ž (á) izboljšanje zemljišč z osuševanjem, namakanjem, dodajanjem manjkajočih snovi: povečati donos z melioracijo; melioracija kmetijskih zemljišč; sredstva za melioracijo so zagotovljena / melioracija gozdov izboljšanje gozdov z gojitvijo ustreznejših drevesnih vrst, skrbnejšim vzdrževanjem
  18.      melíran  -a -o prid. () 1. tekst. ki je iz raznobarvnih ali raznovrstnih vlaken: melirana preja, tkanina 2. ekspr., v zvezi z lasje, brada ki je različnih barv, med katerimi navadno prevladuje siva: on ima že melirane lase / starec s sivo melirano brado ◊ metal. ki ima belo-sivo prelomno ploskev
  19.      melíšče  -a s (í) grušč in pesek, ki se nabirata ob vznožju (gorskih) sten in pobočij: pod steno nastaja novo melišče; šli so po stezi, ki drži čez melišče / melišče se že zarašča
  20.      melíti se  -ím se nedov., tudi méli se ( í) knjiž., redko zaradi drobljenja, krušenja usipati se, drseti: kamenje, pesek se meli s strmin / obrežje se meli
  21.      melízem  -zma m () muz. toni, ki se pojejo na en zlog: melizmi v liturgičnem petju
  22.      meljáč  -a m (á) redko kočnik: korenina meljača
  23.      melják  -a m (á) anat. vsak od šestih zadnjih zob v eni čeljusti; kočnik: korenine meljakov ◊ agr. močnati del zrna; zool. zob v stranskem delu čeljusti za drobljenje, mletje hrane; kočnik
  24.      melodíja  -e ž () 1. muz. glasbena prvina, ki temelji na zaporednih odnosih med toni: v tej skladbi je melodija glavni nosilec izraza; ritem, melodija in harmonija // s prilastkom oblikovno in vsebinsko urejena skupina tonov, določenih po višini in trajanju: ta melodija je otožna, zategla / enoglasna, vodilna melodija; pren. melodija dolenjskega narečja 2. publ., s prilastkom krajša, navadno zabavna skladba: igrati, predvajati melodije / pevci zabavnih melodij 3. pesn., s prilastkom glasovi, zvoki sploh: melodija gozdov, vetra / slavčkove melodije ◊ lingv. stavčna melodija stavčna intonacija
  25.      melodíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na melodijo; melodičen: melodijski elementi skladbe / melodijski in spremljevalni instrumenti

   31.026 31.051 31.076 31.101 31.126 31.151 31.176 31.201 31.226 31.251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA