Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (30.026-30.050) 
- licemérstvo -a s (ẹ̑) nav. ekspr. licemersko vedenje ali govorjenje: satirik biča licemerstvo; licemerstvo in svetohlinstvo / knjiž. biti prijazen brez licemerstva hinavščine ♪
- licitácija -e ž (á) 1. javna prodaja, pri kateri dobi blago, kdor ponudi zanj največjo vsoto, dražba: udeležiti se licitacije; dati najdene predmete na licitacijo; kupiti, prodati na licitaciji; licitacija rabljene opreme, zemljišča 2. razpis za oddajo dobave, dela, pri čemer dobi naročilo, kdor ponudi najugodnejše pogoje, zlasti nizko ceno: objaviti licitacijo / obrtna dela za stolpnico so bila oddana na licitaciji / javna licitacija ◊ igr. napovedovanje (višje) vrednosti pri igri s kartami ♪
- licitánt -a m (ā á) 1. kdor se s ponujanjem večje vsote poteguje za blago, ki se prodaja na licitaciji, dražilec: za travnik se je potegovalo več licitantov 2. kdor se s ponujanjem najugodnejših pogojev, zlasti nizke cene, poteguje za prevzem dobave, dela, ki se oddaja na licitaciji: licitanti za prevzem gradbenih del na novi šoli ♪
- licitátor -ja m (ȃ) kdor vodi licitacijo, dražilec: zgovoren licitator ♪
- licitírati -am nedov. (ȋ) 1. s ponujanjem večje vsote potegovati se za blago, ki se prodaja na licitaciji, dražiti: nikogar ni bilo, ki bi hotel licitirati; licitirati les 2. s ponujanjem najugodnejših pogojev, zlasti nizke cene, potegovati se za prevzem dobave, dela, ki se oddaja na licitaciji: za gradbena dela so licitirala tri podjetja 3. redko voditi licitacijo: kdo zna licitirati ◊ igr. napovedovati (višjo) vrednost pri igri s kartami ♪
- líčar -ja m (ȋ) kdor se poklicno ukvarja z ličenjem: sprejmemo ličarja / avto ličar avtoličar; ličar avtomobilov, stekla ♪
- líčarstvo -a s (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja z ličenjem avtomobilov ♪
- líčece -a [čǝc] s (ȋ) ekspr. manjšalnica od lice 1: dojenček ima okrogla ličeca; mehka, rdeča ličeca; jamica v ličecih ♪
- líčiti 1 -im nedov. (í ȋ) 1. nanašati ličilo na obraz: ličiti obrvi, ustnice; ličiti si trepalnice / ličiti igralca pred nastopom; ženske se ličijo; skrbno se ličiti; ličiti se pred ogledalom 2. prekrivati z barvo, lakom: ličiti avtomobile ♪
- líčiti 2 -im nedov. (í ȋ) zastar., navadno v zvezi z na biti podoben, spominjati: sin liči na očeta / tak sistem liči na absolutizem ♪
- líčje -a s (ȋ) 1. bot. del lubja, sestavljen iz mrtvih celic: vlakna ličja; zajedavci v ličju 2. ta del lubja, ki se uporablja za vezanje, pletenje: zvezati z ličjem; palmovo ličje; košarica iz ličja; plašč iz lipovega ličja / vrbovo ličje / ličje konoplje, lanu vlakna, vlakenca 3. nar. ličkanje: z ličjem napolnjena blazina ♪
- líčkanje -a s (ȋ) 1. glagolnik od ličkati: ličkanje jim je šlo hitro od rok / povabiti na ličkanje; razpoloženje pri ličkanju je bilo veselo 2. krovni listi, odstranjeni s koruznega storža: napolniti blazino z ličkanjem; šumenje ličkanja; copate iz ličkanja ♪
- líčnat -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ličje: ličnate copate / ležati na ličnati blazini napolnjeni z ličkanjem ♪
- líčnica -e ž (ȋ) anat. ploščata parna kost med zgornjo čeljustnico in senčnico: poškodovati si ličnico / ličnice mu izstopajo; ostre, široke ličnice; shujšan obraz s štrlečimi ličnicami ♪
- líčnik 2 -a m (ȋ) anat. vsak od štirih zob med podočnikom in prvim kočnikom v eni čeljusti ♪
- lídijski -a -o prid. (í) muz., v zvezi lidijska lestvica, v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona f navzgor ♪
- lído -a m (ȋ) knjiž., redko peščena obala, plaža: hoditi po lidu ♦ geogr. podolžna sipina, ki loči zaliv ali obrežno jezero od morja ♪
- líftbóy in líftbôy -a [-boj] m (ȋ-ọ̑; ȋ-ȏ) uslužbenec pri dvigalu, zlasti v hotelu: livriran liftboy ♪
- líga -e ž (ȋ) 1. organizacija, društvo, zlasti za zaščito česa, za boj proti čemu: ustanoviti ligo / protituberkulozna liga 2. šport. skupina, ki jo sestavljajo v tekmovalni sezoni moštva približno enakih sposobnosti: izpasti iz lige; zasesti prvo mesto v ligi / conska liga ki združuje tekmovalna moštva določenega področja; prva zvezna liga ki združuje najboljša tekmovalna moštva iz cele države // tekmovanje v okviru take skupine: zadnje kolo košarkarske lige ♪
- lígarica -e ž (ȋ) zool. divja gos z rumeno progo na črnem kljunu, Anser fabalis ♪
- ligáš -a m (á) 1. žarg., šport. društvo, klub, moštvo, ki tekmuje v ligi: uspeh domačega ligaša / igralci zveznega ligaša 2. lit. član skupine katoliško usmerjenih dijakov ob koncu stoletja, ki jo je vodil J. E. Krek: ligaši in zadružani ♪
- ligatúra -e ž (ȗ) 1. tisk. znak, črka, ki nastane iz spojitve, združitve dveh ali več deloma poenostavljenih črk: prebrati ligaturo; uporabiti ligaturo & 2. muz. znak v obliki loka, ki povezuje dve ali več not, vezaj: napisati ligaturo 3. med. podveza, podvezovanje: ligatura žile ♪
- lignín -a m (ȋ) kem. organska spojina, ki je pomembna sestavina celičnih sten lesnatih rastlin: celuloza in lignin ♪
- lihopŕst -a -o prid. (ȓ r̄) zool. ki ima en prst ali tri prste: ta žival je lihoprsta / lihoprsti kopitarji ♪
- líj -a m (ȋ) knjiž. lijak: stekleni liji / dno mogočnega apnenčastega lija ♪
29.901 29.926 29.951 29.976 30.001 30.026 30.051 30.076 30.101 30.126