Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (30.026-30.050)



  1.      licemérstvo  -a s (ẹ̑) nav. ekspr. licemersko vedenje ali govorjenje: satirik biča licemerstvo; licemerstvo in svetohlinstvo / knjiž. biti prijazen brez licemerstva hinavščine
  2.      licitácija  -e ž (á) 1. javna prodaja, pri kateri dobi blago, kdor ponudi zanj največjo vsoto, dražba: udeležiti se licitacije; dati najdene predmete na licitacijo; kupiti, prodati na licitaciji; licitacija rabljene opreme, zemljišča 2. razpis za oddajo dobave, dela, pri čemer dobi naročilo, kdor ponudi najugodnejše pogoje, zlasti nizko ceno: objaviti licitacijo / obrtna dela za stolpnico so bila oddana na licitaciji / javna licitacija ◊ igr. napovedovanje (višje) vrednosti pri igri s kartami
  3.      licitánt  -a m (ā á) 1. kdor se s ponujanjem večje vsote poteguje za blago, ki se prodaja na licitaciji, dražilec: za travnik se je potegovalo več licitantov 2. kdor se s ponujanjem najugodnejših pogojev, zlasti nizke cene, poteguje za prevzem dobave, dela, ki se oddaja na licitaciji: licitanti za prevzem gradbenih del na novi šoli
  4.      licitátor  -ja m () kdor vodi licitacijo, dražilec: zgovoren licitator
  5.      licitírati  -am nedov. () 1. s ponujanjem večje vsote potegovati se za blago, ki se prodaja na licitaciji, dražiti: nikogar ni bilo, ki bi hotel licitirati; licitirati les 2. s ponujanjem najugodnejših pogojev, zlasti nizke cene, potegovati se za prevzem dobave, dela, ki se oddaja na licitaciji: za gradbena dela so licitirala tri podjetja 3. redko voditi licitacijo: kdo zna licitirati ◊ igr. napovedovati (višjo) vrednost pri igri s kartami
  6.      líčar  -ja m () kdor se poklicno ukvarja z ličenjem: sprejmemo ličarja / avto ličar avtoličar; ličar avtomobilov, stekla
  7.      líčarstvo  -a s () dejavnost, ki se ukvarja z ličenjem avtomobilov
  8.      líčece  -a [čǝc] s () ekspr. manjšalnica od lice 1: dojenček ima okrogla ličeca; mehka, rdeča ličeca; jamica v ličecih
  9.      líčiti 1 -im nedov.) 1. nanašati ličilo na obraz: ličiti obrvi, ustnice; ličiti si trepalnice / ličiti igralca pred nastopom; ženske se ličijo; skrbno se ličiti; ličiti se pred ogledalom 2. prekrivati z barvo, lakom: ličiti avtomobile
  10.      líčiti 2 -im nedov.) zastar., navadno v zvezi z na biti podoben, spominjati: sin liči na očeta / tak sistem liči na absolutizem
  11.      líčje  -a s () 1. bot. del lubja, sestavljen iz mrtvih celic: vlakna ličja; zajedavci v ličju 2. ta del lubja, ki se uporablja za vezanje, pletenje: zvezati z ličjem; palmovo ličje; košarica iz ličja; plašč iz lipovega ličja / vrbovo ličje / ličje konoplje, lanu vlakna, vlakenca 3. nar. ličkanje: z ličjem napolnjena blazina
  12.      líčkanje  -a s () 1. glagolnik od ličkati: ličkanje jim je šlo hitro od rok / povabiti na ličkanje; razpoloženje pri ličkanju je bilo veselo 2. krovni listi, odstranjeni s koruznega storža: napolniti blazino z ličkanjem; šumenje ličkanja; copate iz ličkanja
  13.      líčnat  -a -o prid. () nanašajoč se na ličje: ličnate copate / ležati na ličnati blazini napolnjeni z ličkanjem
  14.      líčnica  -e ž () anat. ploščata parna kost med zgornjo čeljustnico in senčnico: poškodovati si ličnico / ličnice mu izstopajo; ostre, široke ličnice; shujšan obraz s štrlečimi ličnicami
  15.      líčnik 2 -a m () anat. vsak od štirih zob med podočnikom in prvim kočnikom v eni čeljusti
  16.      lídijski  -a -o prid. (í) muz., v zvezi lidijska lestvica, v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona f navzgor
  17.      lído  -a m () knjiž., redko peščena obala, plaža: hoditi po lidu ♦ geogr. podolžna sipina, ki loči zaliv ali obrežno jezero od morja
  18.      líftbóy  in líftbôy -a [-boj] m (-ọ̑; -) uslužbenec pri dvigalu, zlasti v hotelu: livriran liftboy
  19.      líga  -e ž () 1. organizacija, društvo, zlasti za zaščito česa, za boj proti čemu: ustanoviti ligo / protituberkulozna liga 2. šport. skupina, ki jo sestavljajo v tekmovalni sezoni moštva približno enakih sposobnosti: izpasti iz lige; zasesti prvo mesto v ligi / conska liga ki združuje tekmovalna moštva določenega področja; prva zvezna liga ki združuje najboljša tekmovalna moštva iz cele države // tekmovanje v okviru take skupine: zadnje kolo košarkarske lige
  20.      lígarica  -e ž () zool. divja gos z rumeno progo na črnem kljunu, Anser fabalis
  21.      ligáš  -a m (á) 1. žarg., šport. društvo, klub, moštvo, ki tekmuje v ligi: uspeh domačega ligaša / igralci zveznega ligaša 2. lit. član skupine katoliško usmerjenih dijakov ob koncu stoletja, ki jo je vodil J. E. Krek: ligaši in zadružani
  22.      ligatúra  -e ž () 1. tisk. znak, črka, ki nastane iz spojitve, združitve dveh ali več deloma poenostavljenih črk: prebrati ligaturo; uporabiti ligaturo & 2. muz. znak v obliki loka, ki povezuje dve ali več not, vezaj: napisati ligaturo 3. med. podveza, podvezovanje: ligatura žile
  23.      lignín  -a m () kem. organska spojina, ki je pomembna sestavina celičnih sten lesnatih rastlin: celuloza in lignin
  24.      lihopŕst  -a -o prid. ( ) zool. ki ima en prst ali tri prste: ta žival je lihoprsta / lihoprsti kopitarji
  25.      líj  -a m () knjiž. lijak: stekleni liji / dno mogočnega apnenčastega lija

   29.901 29.926 29.951 29.976 30.001 30.026 30.051 30.076 30.101 30.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA