Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (29.851-29.875)


  1.      lekárnarstvo  -a s (ȃ) v nekaterih deželah dejavnost lekarnarjev: prizadevanje za podržavljenje lekarnarstva ♪
  2.      lekárniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na lekarno: lekarniški predpisi / lekarniška oprema / listi te rastline se uporabljajo za lekarniške namene / vodja lekarniške postaje / lekarniški poklic lekarnarski ♦ teh. lekarniška tehtnica tehtnica, ki omogoča zelo natančno tehtanje od 1 g do 1 kg ♪
  3.      lekárništvo  -a s (ȃ) knjiž. farmacija, zlasti njen tehnološki del: izrazi iz lekarništva ♪
  4.      lékcija  -e ž (ẹ́) 1. vsebinska in grafična enota v učbeniku, zlasti za tuji jezik: beri tretjo lekcijo; druga lekcija v angleški vadnici / naučil se je samo prvo lekcijo, druge pa ne // redko (učna) snov ene šolske ure: dijak se zadnje lekcije ni naučil; profesor je lekcijo dobro razložil; sprašuje samo zadnjo lekcijo 2. nav. mn., zastar. poučevanje izven šole; inštrukcija: preživljati se z lekcijami / dajati lekcije inštruirati; pren., ekspr. potrebno se mu zdi dajati nam lekcije o demokraciji 3. ekspr. oster opomin, ukor, kazen: dati komu pošteno lekcijo; deliti lekcije; podjetje bi zaslužilo lekcijo za slabo vzdrževano cesto / poraz na tekmi je bil za moštvo krepka lekcija; ker nisi ubogal, si se prehladil — to naj ti bo lekcija za drugič (koristen) nauk ♪
  5.      lekovít  -a -o prid. (ȋ) zastar. zdravilen: lekovito mazilo / lekovite rastline ♪
  6.      leksém  -a m (ẹ̑) lingv. beseda kot nosilec pomena: stavek: človek je človeku volk ima tri lekseme ♪
  7.      léksika  -e ž (ẹ́) lingv. besedni zaklad: slovenska leksika; študij leksike / Prešernova leksika ♪
  8.      leksikográf  -a m (ȃ) 1. kdor se (poklicno) ukvarja z leksikografijo, slovarnik: slovenski leksikograf Cigale 2. sestavljavec leksikona ♪
  9.      leksikografíja  -e ž (ȋ) pripravljanje, sestavljanje, pisanje slovarjev ali leksikonov: problemi slovenske leksikografije // veda o tem ♪
  10.      leksikolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na leksikologijo: leksikološka študija / leksikološka sekcija Inštituta za slovenski jezik ♪
  11.      léksikon  -a m (ẹ̄) 1. knjižno delo, ki daje (krajši) pregled vse človeške vednosti: izdati leksikon; iskati pojasnila v leksikonu; leksikon v štirih knjigah; članek v leksikonu; enciklopedije in leksikoni / glasbeni, pedagoški leksikon / konverzacijski leksikon / Slovenski biografski leksikon; Krajevni leksikon Slovenije ∙ ekspr. on je pravi, živ(i) leksikon je zelo razgledan, načitan 2. knjiž., redko slovar, zlasti enojezični ♪
  12.      léktor  -ja m (ẹ́) 1. predavatelj za praktični pouk zlasti tujih jezikov: lektor francoskega jezika; lektor za angleščino / lektor glasbe, risanja 2. sodelavec založbe, gledališča, radia, ki pregleduje, jezikovno obdeluje, ocenjuje rokopise: razpisati mesto lektorja // sodelavec gledališča, radia, ki skrbi za normativnost izgovarjave pri igralcih, napovedovalcih: lektorjevo delo z igralci 3. nekdaj kdor glasno bere drugim: Trubar je bil pri Bonomu tudi lektor ◊ rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od eksorcista ♪
  13.      lektorát  -a m (ȃ) pedagoška enota ali službeno mesto lektorja zlasti v okviru fakultete: ustanoviti lektorat; lektorat češkega jezika, za češki jezik na ljubljanski univerzi ♪
  14.      léktorica  -e ž (ẹ́) ženska oblika od lektor: lektorica angleškega jezika / lektorji in lektorice pri založbi ♪
  15.      lektorírati  -am nedov. in dov. (ȋ) zal. pregledovati, jezikovno obdelovati, ocenjevati rokopise za založbo, gledališče, radio: lektorirati roman ♪
  16.      lektúra  -e ž (ȗ) zal. pregled, jezikovna obdelava, ocena rokopisa za založbo, gledališče, radio: opraviti lekturo ♪
  17.      lematizácija  -e ž (á) lingv. določanje besednih enot za gesla ali podgesla v slovarju, enciklopediji, gesljenje ♪
  18.      lémez  -a m (ẹ̑) 1. knjiž. tram ostrešja, ki sega od slemena do kapa; škarnik, špirovec: streha se je udrla in ožgani lemezi štrlijo v zrak 2. žarg., pri dravskih splavarjih splavarsko veslo, splavarski drog: splavarji so se upirali v lemeze ♪
  19.      lémež  in lêmež -a m (ẹ̑; é) del pluga v obliki železnega rezila, ki zemljo izpodrezuje: lemež se je zarezal globoko v zemljo; kamenje se je drobilo pod ostrim lemežem; lemež in črtalo; pren., ekspr. sever je zaril lemež med oblake ♦ agr. dletasti, kljunasti lemež ♪
  20.      lémežnica  -e ž (ẹ̑) anat. koščeni, zadnji del nosnega pretina; ralo ♪
  21.      léming  -a m (ẹ̑) zool. majhen glodavec, ki živi v severnih polarnih pokrajinah, Lemmus: množične selitve lemingov / skandinavski leming ♪
  22.      lémpa  -e ž (ẹ̑) 1. nar. zahodno kangla: naliti mleko v lempo // lesen ročni sodček, zlasti za vodo: oprtal si je lempo na hrbet 2. nar. velik trebuh: Ko se je razburjenje poleglo, je župnik prekrižal roke na svoji lempi (C. Kosmač) ♪
  23.      lemúr  in lémur -a m (ȗ; ẹ̑) nav. mn., v rimski mitologiji blodeči (hudobni) duh umrlega: mani in lemuri; pren., knjiž. lemuri v Goethejevem Faustu ♪
  24.      leopárd  tudi léopard -a m (ȃ; ẹ̑) velika rumenkasta, črno lisasta zver, ki živi v Afriki in Aziji: krvoločen leopard ♦ zool. snežni leopard velika visokogorska himalajska zver z gosto dolgo dlako, Uncia uncia ♪
  25.      lép  -a -o tudi -ó prid., lépši (ẹ̑ ẹ́) 1. ki ima v estetskem pogledu pozitivne lastnosti, ant. grd: lep človek; lep obraz; ima lepe noge; mlada in zelo lepa ženska; mnogo lepši je od nje; lepa kot sonce / lepe, čitljive črke; lepa obleka, slika / lep glas; lepa hoja / lepa kombinacija barv / bila je lepa v telo, v glavo pa ne imela je lepo telo; ekspr. zelo rada je lepa rada se lepo oblači, neguje // nav. ekspr. čist, snažen: učenci imajo lepe zvezke; vaš avto je zmeraj lep / ima lepo delo 2. ki kaže, izraža pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: lepi nauki; še lepši zgled mu je dajal oče / lepo ravnanje z ujetniki / ima zelo lepe navade / pravila lepega vedenja 3. s širokim pomenskim obsegom ki se pojavlja v taki obliki, da vzbuja ugodje: to je najlepši letni čas / lepi kraji; lepa pokrajina / poslušala je lepo glasbo; pripovedovala je lepe pravljice / imeli so lepo vožnjo prijetno, zanimivo // ki prinaša veselje, zadovoljstvo: na vse mu je ostal le lep spomin; odnesli so najlepše vtise / ekspr.: to so bili nepozabno lepi dnevi; najlepše ure svojega življenja je preživel tu / čaka ga lepa prihodnost 4. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželene lastnosti zlasti glede na zunanjo podobo v precejšnji meri: letos ima lep krompir; lepa moka; kruh ima lepo skorjo; spomladi ceste niso lepe / piše lep jezik pravilen in izrazno bogat / naredil se je lep dan sončen, jasen; lepa jesen sončna, z malo dežja 5. nav. ekspr. ki po obsegu, količini presega povprečje: ima kar lepe dohodke; odšteti je moral lepo doto; to je lepa plača / lep obisk razstave / ima lepo kmetijo; lepo posestvo // z izrazom količine precej velik, precejšen: lep del govora je zamudil; spremil ga je lep kos poti / za to je plačal lepo vsoto / že lepo vrsto let sta skupaj 6. nav. ekspr. izraža visoko stopnjo pozitivnega: športniki so dosegli lepe rezultate; roman je doživel lep uspeh / lepo celjenje rane / pošiljam vam lepe pozdrave / doživel je lepo starost / kot izraz hvaležnosti: hvala lepa, najlepša hvala za pomoč; »Izvolite!« »Hvala lepa« 7. iron., s širokim pomenskim obsegom izraža a) negativnost česa: imaš pa res lepo pisavo / lep zgled ji daje; v lepo družbo zahajaš; lepe stvari sem slišal o tebi b) vsebinsko zanikanje samostalnika, na katerega se veže: ti si pa lep poštenjak, prijatelj / lepe možnosti so to; lepo presenečenje si mi pripravil 8. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: živita v lepi harmoniji; to so lepe perspektive; imel je lepo priložnost / iron. ti si mi pa lepa neroda ● ekspr. že lep čas ga čakam precej dolgo; ekspr. to so bili lepi časi lepo je bilo; lepega dne se je vrnil nenadoma, nepričakovano; vznes. gledal bom lepše dni doživel bom čas, ko bom srečnejši; knjiž. lepi spol ženske; za brata nima lepe besede ni prijazen, dober z njim; z dobro, lepo besedo pri njem nič ne opraviš s prijazno izraženo željo, zahtevo; ekspr. lepo godljo si nam skuhal povzročil, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju; iron. hvala lepa za tako pomoč če mi ne moreš, nočeš drugače, izdatnejše pomagati, mi tudi tako ni treba; ekspr. na lepe oči posoja denar brez zagotovila, da mu bo kdaj vrnjen; ekspr. lepa reč, kaj naj storim izraža zadrego; ekspr. ta je pa lepa česa takega nisem pričakoval; ekspr. človek v najlepših letih od 30. do 50. leta; preg. lepa beseda lepo mesto najde na vljudno vprašanje se dobi navadno vljuden, ugoden odgovor ◊ bot. lepi čeveljc zaščitena gozdna kukavica, Cypripedium calceolus; lepi jeglič prijetno dišeča, trobentici podobna gorska rastlina z rumenimi cveti, Primula auricula; lepa kislica rastlina z majhnimi pritličnimi listi in do vrha olistanim socvetjem, Rumex pulcher lepó 1. prislov od lep: rana se lepo celi; cvetje lepo diši; lepo se držati; zna se lepo izražati; lepo so si opomogli; lepo pisati, risati; lepo vas prosim za pomoč; lepo ravnajo z otroki; no, to se pa res lepo sliši; lepo oblikovane roke; lepo zelena trava / elipt. z njim je treba lepo lepo ravnati / v povedni rabi: jutri bo najbrž lepo sončno, jasno; pomisli, kako bo lepo na plesu 2. vljudno, prijazno: lepo se mu je nasmehnila; zelo lepo ga pozdravlja; lepo vprašati / lepo so ga sprejeli / lepo mu je prigovarjal, naj gre 3. v povedni rabi izraža a) s smiselnim osebkom v dajalniku precejšnje zadovoljstvo psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja: lepo mi je; v življenju mu še ni bilo tako lepo / lepo ji je pri srcu b) prijetnost česa: lepo je živeti z ljudmi, ki se razumejo; lepo je, če gre vse po sreči / lepo jih je bilo gledati, kako rastejo c) nav. elipt. pohvalo, odobravanje: to je bilo lepo od njega; lepo je, da si prišel; lepo, da si nas obiskal; lepo, lepo, kar tako naprej č) nav. elipt. zadovoljstvo nad čim: lepo, da si ostal doma; lepo, da ni zamudil; lepo, da smo vsi zdravi / kot vzklik poglejte, kakšen razgled! Lepo, čudovito 4. izraža, da dejanje poteka nemoteno brez omejitve: po delu so vsi lepo odšli domov; posekal je gozd in vse lepo poplačal / ekspr. mi delamo, vi pa lepo sedite // izraža obzirnost zapovedi: vse nam lepo povej; lepo po vrsti vstopajte / ekspr. pa lepo ga boš pustil, če ti rečem // z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: lepo dela in se za nič ne meni; lepo pameten bodi, pa bo vse v redu; pustite ga lepo pri miru ● lepo se mu je godilo ni imel ne gmotnih ne drugih težav; grozdje lepo kaže bo dobro obrodilo; iron. tako, vedno lepše izraža nejevoljo lépi -a -o sam.: grde ne mara, lepe pa ne dobi; ni šlo ne z lepo ne z grdo ne s prigovarjanjem ne s silo, pritiskom; delati se lepega kazati lastnost(i), ki v resnici ne obstaja(jo); ločevati lepo od manj lepega; zaradi lepšega je spregovoril brez notranje potrebe, da bi napravil dober vtis; pog. iti na lepše od doma tja, kjer se človek prijetno počuti; ekspr. na (vsem) lepem so jo oblile solze nenadoma, brez vidnega vzroka; v lepem hodijo na sprehode v lepem vremenu; redko z lepim pri njem nič ne opraviš zlepa; poudarjanje lepega v umetnosti; vera v lepo ♪

   29.726 29.751 29.776 29.801 29.826 29.851 29.876 29.901 29.926 29.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA