Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (29.701-29.725)


  1.      lánec  -nca m (ā) zastar. veriga: prikleniti z lancem / narod je ječal v lancih / gorski lanci ♪
  2.      laníka  -e ž (í) bot. rastlina polzajedavka na koreninah z belimi, na zunanji strani zelenimi cveti v socvetjih, Thesium: bavarska lanika ♪
  3.      laníšče  -a s (í) 1. njiva, na kateri je rasel lan: preorati lanišče; sejati repo po lanišču 2. nar. dolenjsko lanena slama: prodati lanišče ♪
  4.      laníščnica  in laníšnica -e ž (ȋ) nar. vzhodno preprosta stavba za sušenje lanu ♪
  5.      lanolín  -a m (ȋ) kem. voskasta snov za izdelavo mazil, mil, dobljena pri pranju ovčje volne: ta krema vsebuje petnajst odstotkov lanolina; neskl. pril.: lanolin milo ♪
  6.      lansêr  -ja m (ȇ) uslužbenec, ki ureja zaporedje delovnih operacij v serijski proizvodnji: razpisati delovno mesto lanserja ♪
  7.      lansírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. potisniti in usmeriti s startne naprave proti cilju; izstreliti: lansirati raketo, torpedo / lansirati vesoljsko ladjo, umetni satelit 2. publ. dati na tržišče nov proizvodni in trgovski predmet, navadno z veliko reklamo: lansirati nove modele čevljev; lansirati dirkalno vozilo; lansirati v serijah; pren. lansirati lažne vesti 3. publ. omogočiti komu hitro napredovanje, uspeh: lansirati igralca / ta film jo je lansiral med filmske zvezde lansíran -a -o: lansirana raketa ♪
  8.      lánski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na leto, ki je bilo pred sedanjim: lanski december; lanska pomlad je bila hladna; lansko leto lansko leto je bilo zanj srečno; prva polovica lanskega leta; delo društva v lanskem letu / lanski prvak v orodni telovadbi; posledice lanskih poplav; lanska proizvodnja; zame se briga, zanima kakor za lanski sneg nič / lanski letnik revije; to je še lansko vino / zgodilo se je lansko jesen, knjiž. lanske jeseni; umrl je lansko leto, lanskega leta lani ♪
  9.      lanščák  tudi lánščak -a m (á; ā) lov. srnjak ali jelen v drugem letu starosti ♪
  10.      lantán  -a m (ȃ) kem. na zraku neobstojna kovina svetlo sive barve, element La ♪
  11.      lantána  -e ž (ȃ) vrtn. grmičasta lončna rastlina z rumenimi, rdečimi ali oranžnimi cveti v glavicah, Lantana camara: presaditi fuksije in lantane ♪
  12.      lapálija  -e ž (á) zastar. malenkost, nepomembnost: to je lapalija; ne vznemirjaj se zaradi takih lapalij ♪
  13.      lápast  -a -o prid. (á) nar. zgovoren, jezičen: Ondan sem prosil prav to lapasto Kato, naj bi nama prišla pomagat (I. Koprivec) ♪
  14.      lapidárij  -a m (á) sistematično urejena zbirka muzejsko pomembnih kamnitih spomenikov: lapidarij je razporejen kar na vrtu; v obnovljeni stavbi bodo namestili lapidarij rimskih izkopanin // prostor ali stavba, kjer so urejeni in shranjeni ti spomeniki: novi lapidarij bo dovolj velik za ves material ♪
  15.      lapidárnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost lapidarnega; zgoščenost, jedrnatost: lapidarnost literarne sodbe; lapidarnost verzov / pesnik se v tem ciklu izpoveduje s svojo značilno lapidarnostjo ♪
  16.      lápis  -a m (ȃ) med. kamenček iz srebrovega nitrata za izžiganje ran ali divjega mesa ♪
  17.      lápis lázuli  lápisa lázuli m (ȃ-ȃ) temno moder poldrag kamen z medeno rumenimi lisami: ogrlica iz lapisa lazuli ♦ min. rudnina natrijev aluminijev silikat; lazurit ♪
  18.      lápor  -ja m (á) kamnina, sestavljena iz drobnih zrn gline in apnenca ali dolomita: kosi laporja / tamkajšnji lapor izkorišča cementarna ♦ petr. apneni lapor bogat z apnencem; glinasti lapor bogat z glino ♪
  19.      lápsus  -a m (ȃ) govorna ali pisna napaka, ki ne nastane zaradi neznanja, ampak zaradi trenutne raztresenosti, spodrsljaj: ta pravopisna napaka je samo lapsus; govorniku se je primerilo nekaj nerodnih lapsusov // evfem. napaka, pomota sploh: ta knjiga ima precej lapsusov / idejni lapsus ♪
  20.      lapúh  -a m (ū) rastlina z velikimi srčastimi listi in rumenim cvetom: po nasipu se bohoti lapuh; sneg je komaj skopnel, a lapuh že cvete / čaj iz lapuha ♪
  21.      lár  -a m (ȃ) nav. mn., v rimski mitologiji bog zaščitnik hiše, posestva in njegovih prebivalcev: kapelica larov na križpotju; hišni oltar larov in penatov ♪
  22.      lárfa  -e ž (ȃ) nižje pog. 1. predmet za pokritje obraza, glave, ki navadno nekaj predstavlja; maska: nadeti, sneti si larfo; papirnata larfa; kupiti larfo čarovnice / srečati larfo 2. slabš. vpadljivo oblečena ženska, zlasti lahkoživa: saj ni treba, da hodiš okrog kot kaka larfa / kot psovka tiho bodi, larfa // vulg. ženska sploh: še vedno hodi s tisto larfo ♪
  23.      lárifári  m neskl. (ȃ-ȃ) pog. 1. ekspr., navadno v povedni rabi nesmiselno, prazno govorjenje: kar praviš, je larifari / njegovo dokazovanje ima za prazen larifari 2. v medmetni rabi izraža močno zanikanje, zavrnitev: da to ni dovoljeno? Larifari; pravi, da ga je napadel. Larifari, to naj govori drugim ♪
  24.      laringofón  -a m (ọ̑) teh. mikrofon, ki se pritrdi ob grlo, da spreminja njegove tresljaje pri govorjenju v ustrezne električne napetosti, grlni mikrofon ♪
  25.      lárinks  -a m (ȃ) anat. zgornji, razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki; grlo ♪

   29.576 29.601 29.626 29.651 29.676 29.701 29.726 29.751 29.776 29.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA