Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (29.569-29.593)



  1.      kváša  -e ž (á) gastr. zmes zelenjave, začimb in kisa, v kateri se kvasi meso, navadno meso divjačine: dati zajca v kvašo; kuhana, surova kvaša / suha kvaša
  2.      kvatêrna  -e ž () štiri izžrebane številke v eni vrsti na tombolski srečki: kvaterna in činkvin // dobitek pri tomboli, večji od terne: dobiti kvaterno
  3.      kvatêrnij  -a m (é) biblio. iz štirih pol sestavljen del kodeksa: pergamentni kvaternij
  4.      kvátre  kváter ž mn.) rel. vsak od štirih tednov z določenimi postnimi dnevi, porazdeljenimi na celotno (cerkveno) leto: začele se bodo kvatre / jesenske kvatre kvatrni teden, ki je v jeseniekspr. (na) vsake kvatre (enkrat) mu piše zelo poredko
  5.      kvátrn  -a -o prid. () nanašajoč se na kvatre: kvatrni post / kvatrni petek; začel se je kvatrni teden; kvatrna nedelja / kvatrna noč / kvatrni dnevi ◊ etn. kvatrna baba pehtra baba
  6.      kvázar  -ja m () nav. mn., astr. zelo oddaljen, zvezdi podoben izvor močnega radijskega sevanja: odkritje kvazarjev
  7.      kvázi...  predpona v sestavljenkah () nanašajoč se na lažen: kvazikultura, kvazistrokovnjak
  8.      kvédrast  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na kveder: kvedrasti čevlji / ekspr. kvedrast človek neroden
  9.      kvékast  -a -o prid. (ẹ̄) slabš. sključen, upognjen: kvekast starec
  10.      kvéker  -ja m (ẹ́) v Angliji in Združenih državah Amerike pripadnik iz protestantizma nastale verske sekte, ki se sklicuje na notranje versko spoznanje in na biblijo: zborovanje kvekerjev
  11.      kvéstor  -ja m (ẹ́) 1. v Italiji najvišji policijski uradnik v provinci: župan in kvestor / biti imenovan za kvestorja 2. zgod., pri starih Rimljanih nižji uradnik, izvoljen za eno leto, ki vodi finančne zadeve: kvestorji in cenzorji
  12.      kvesturín  -a m () slabš., v fašistični Italiji policist: skupina črno oblečenih kvesturinov
  13.      kvietízem  -zma m () filoz. religiozno etični nazor, ki izpoveduje pasiven odnos do življenja: nagnjenje h kvietizmu; asketstvo in kvietizem
  14.      kvíkati  -am nedov. () oglašati se z visokim, zategnjenim glasom: kavke so vreščale, kvikale
  15.      kvinár  -ja m (á) num. rimski srebrnik v vrednosti pol denarija: asi in kvinarji
  16.      kvínta  -e ž () muz. interval v obsegu petih diatoničnih stopenj: zaigrati kvinto // peta diatonična stopnja glede na dani ton
  17.      kvintál  -a m () star. utežna mera, 100 kg: voz tehta nekaj kvintalov; prodal je več kvintalov sena ∙ ekspr. na kvintale sadja je šlo v izgubo zelo veliko
  18.      kvintêrna  -e ž () pet izžrebanih številk v eni vrsti na tombolski srečki: zadeti kvinterno // dobitek pri tomboli, večji od kvaterne: dobiti kvinterno
  19.      kvintét  -a m (ẹ̑) muz. ansambel, sestavljen iz petih instrumentalistov ali pevcev: kvintet je zapel več pesmi / pevski kvintet // skladba za tak ansambel: zbirka kvintetov in sonat
  20.      kvintilijón  -a m (ọ̑) mat. peta potenca milijona
  21.      kvíšku  prisl. () izraža gibanje ali smer navpično navzgor: držati roko kvišku; veje štrlijo kvišku; plamen švigne kvišku / ekspr. letalo se požene kvišku navzgor / planiti, skočiti kvišku // v medmetni rabi izraža ukaz, zahtevo: fantje, kvišku / kot poziv oborožene osebe k neupiranju, vdaji roke kvišku ● star. stvar bo urejena, kakor bi kvišku pogledal zelo hitro; vznes. kvišku srca izraža spodbudo k premagovanju malodušnosti
  22.      kvíz  -a m () tekmovanje, na katerem morajo udeleženci odgovarjati na vprašanja, navadno iz določenih tem: nastopati v kvizu / mladinski kviz; neskl. pril.: kviz oddaje
  23.      kvódlibet  -a m (ọ̑) knjiž., redko mešanica, zmes: ta kvodlibet jezikov mu je ugajal // zmeda, zmešnjava: vsesplošen kvodlibet
  24.      l  [èl in lǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, l êla tudi l-ja ( ; ǝ̏) trinajsta črka slovenske abecede: mali l; napisano z dvema l; cev ima obliko črke L // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči l ◊ lingv. mehki ali palatalni l [l'] izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev za zgornjimi zobmi; srednji l izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi jezična konica za zgornjimi zobmi; trdi ali velarni l [ł] iygovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev na mehkem nebu; deležnik na -l
  25.      labiál  -a m () lingv. soglasnik, tvorjen z ustnicami, ustničnik: izgovor labialov

   29.444 29.469 29.494 29.519 29.544 29.569 29.594 29.619 29.644 29.669  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA