Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (29.176-29.200)


  1.      križemgléd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ekspr. škilast: križemgleda ženska / križemglede oči ♪
  2.      krížemkrážem  in krížem krážem prisl. (ȋ-á) ekspr. izraža položaj v neurejeno križajočih se smereh: orodje leži križemkražem; hoditi križemkražem po mestu ♪
  3.      krížemnik  -a m (ȋ) etn. belo blago, navadno platno, ki ga da boter krščencu: velik križemnik ♪
  4.      krížemrók  in krížem rók prisl. (ȋ-ọ́) s prekrižanimi rokami: stal je križemrok pred vrati // ekspr. ne da bi delal, brez dela: pazila je, da je oče ne bi zalotil križemrok / delajte vendar, ne stojte križemrok ∙ ekspr. ne moremo križemrok čakati, gledati, kako nas sramotijo moramo kaj ukreniti proti temu ♪
  5.      krížev  -a -o prid. (í) 1. nanašajoč se na križ: križev les / imel je križevo življenje / križev as 2. rel., v zvezi križev pot upodobitev Kristusove poti na Golgoto: na steni je visel križev pot / moliti križev pot; pren., ekspr. prehodil je križev pot iz mučilnice v mučilnico ♪
  6.      križevàt  -áta -o prid. (ȁ ā) redko križen: stal je za železnimi križevatimi vrati ♪
  7.      kríževje  in križévje -a s (í; ẹ̑) knjiž. več križev, križi: daleč naokrog se je razprostiralo pokopališko križevje / kovano okensko križevje ♪
  8.      kríževnik  -a m (ȋ) 1. etn. belo blago, navadno platno, ki ga da boter krščencu: tkati križevnik 2. zastar. križar: hraber križevnik ♪
  9.      kríževniški  in križévniški -a -o prid. (ȋ; ẹ̑) 1. rel. križniški: križevniška cerkev / križevniška komenda 2. zastar. križarski: križevniška vojska ♪
  10.      križíšče  -a s (í) 1. prostor, kjer se križata, stikata navadno dve poti, cesti: opremiti križišče s semafori; kamion je odpeljal iz križišča; voziti skozi križišče, v križišče; modernizirano, urejeno križišče / cestno križišče / enakovredno križišče križišče cest iste kategorije ♦ urb. deteljasto križišče križišče dveh prometno važnih cest na različnih nivojih, izpeljano v obliki deteljnega lista // kraj, skozi katerega vodijo pomembne, navadno mednarodne prometne poti: v tem križišču se vlak vedno ustavi / mesto je zelo važno križišče / železniško križišče; pren. križišče različnih vplivov 2. star. križpot, križpotje: na križišču sredi vasi so se igrali otroci ♪
  11.      križkráž  -a m (ā) 1. nav. ekspr. črti v obliki črke X: čez list je velik križkraž 2. ekspr., z rodilnikom velika množina česa prepletajočega se: križkraž črt, gub; pren. iz križkraža razburjenih besed se vidi, da niso enotni ● pog., ekspr. narediti križkraž čez napisano odločno zavrniti, razveljaviti ♪
  12.      kríž kráž  medm. (ȋ-ā) 1. pri čaranju izraža željo, ukaz, da se zaželeno zgodi: križ kraž, je rekel, zamahnil z roko in voda je pritekla 2. izraža odločno zavrnitev ali razveljavitev besedila: križ kraž, in je prečrtal stran ♪
  13.      krížnica  -e ž (ȋ) anat. neparna kost medenice: križnica in kolčnici ◊ bot. križnice rastline z dvostransko somernim cvetom, Brassicaceae ♪
  14.      krížniški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na križnike: križniška cerkev / križniška komenda ♪
  15.      križpót  in krížpót -a m (ọ̄; ȋ-ọ́) kraj, prostor, kjer se križa, stika več manj pomembnih, navadno vaških poti: križpot za vasjo; znamenje ob križpotu ♪
  16.      krljíšče  -a s (í) skladišče krljev: krljišče je bilo popolnoma založeno ♪
  17.      kŕma 1 -e ž (ŕ) hrana, navadno rastlinska, za živali: pripraviti krmo; krma za konje; zalogaj krme; jasli za krmo; koruza za krmo / svinjska, živinska krma / zelena krma ♦ agr. kisati krmo // (pokošena) trava, seno: obračanje, sušenje krme / pokladanje krme živini ♪
  18.      krmár  -ja m (á) 1. kdor krmari: določili so ga za krmarja čolna; pren., ekspr. krmar vladne politike 2. navt. čin v trgovski mornarici, za stopnjo višji od mornarja, ali nosilec tega čina: krmar vlačilca ◊ navt. avtomatski krmar naprava za avtomatično krmarjenje; šport. dvojec s krmarjem tekmovalni čoln, v katerem sta dva veslača in krmar ♪
  19.      krmaríca  -e ž (í) ženska oblika od krmar: spretna krmarica čolna / krmarica države ♪
  20.      krmáriti  -im nedov. (á ȃ) določati, omogočati gibanje s krmilom v določeni smeri, navadno vodnemu vozilu: znal je krmariti; krmariti ladjo / previdno je krmaril čoln proti bregu / vozilo je zanašalo in ga je bilo težko krmariti; pren., ekspr. dobro je krmaril med nasprotnima taboroma // v zvezi s s, z določati smer plavanja, letenja: riba krmari s plavutmi; krmariti z repom ◊ šport. smučati s spreminjanjem smeri krmárjen -a -o: avtomatično krmarjena ladja ♪
  21.      krméželj  -žlja m (ẹ́) izcedek očesnih žlez, navadno strjen in pomešan z gnojem: odstraniti krmeželj; oči, zalepljene s krmežljem ♪
  22.      krmežljàv  -áva -o prid. (ȁ á) 1. ki ima krmežlje: krmežljav otrok / krmežljave in vnete oči / ekspr. je še ves krmežljav ni še popolnoma prebujen; je še zaspan 2. slabš. nerazvit, zakrnel: ob cesti so rasli krmežljavi borovci; krmežljav poganjek // ki slabo, medlo sveti: krmežljav plamenček sveče; krmežljava žarnica / jutro je bilo krmežljavo krmežljávo prisl.: krmežljavo je gledal skozi okno ♪
  23.      krmežljávec  -vca m (ȃ) slabš. slaboten, nesposoben človek: imajo ga za krmežljavca ♪
  24.      krmežljív  -a -o prid. (ȋ í) redko krmežljav: krmežljiva ženska / rdeče in krmežljive oči ♪
  25.      krmíliti  -im nedov. (í ȋ) 1. publ. določati, omogočati gibanje in delovanje kake naprave: avtomatsko, ročno krmiliti stroj; krmiliti jeklena vrata z električnim tokom / vodilni oddajnik krmili pomožne oddajnike vodi, usmerja / daljinsko krmiliti raketo ♦ elektr. uravnavati prehod elektronov ali ionov v elektronki 2. star. krmariti: krmiliti čoln; veslati in krmiliti / krmiliti barko življenja krmíljen -a -o: elektronsko krmiljeni stroji ♪

   29.051 29.076 29.101 29.126 29.151 29.176 29.201 29.226 29.251 29.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA