Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (29.019-29.043)


  1.      krép  -a m (ẹ̑) tkanina z drobnozrnato površino, navadno za ženske obleke: črni krep; obleka iz zelenega krepa ◊ gled. nitast, lasem podoben pripomoček za imitiranje brk in brade; tekst. močno sukana preja, ki se po tkanju zgrbanči in da tkanini drobnozrnato površino; neskl. pril.: krep preja; krep tkanina ♦ papir. krep papir navadno mehek papir s prečno nagubano površino ♪
  2.      krépast  -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz krepa: klobuk, ovit s krepastim trakom; krepasta obleka // ekspr. podoben krepu: imela je čisto krepaste lase ♪
  3.      krepáti  -ám dov., krêpal (á ȃ) nižje pog., ekspr. poginiti: krava je krepala // nizko umreti: tudi ti boš enkrat krepal krepán -a -o: krepana miš ∙ nižje pog., slabš. preveč sem krepan, da bi lahko še kaj delal zelo utrujen, zdelan ♪
  4.      krepávati  -am nedov. (ȃ) nižje pog. 1. ekspr. poginjati: svinja krepava // nizko umirati: mnogo ljudi krepava od gladu 2. nizko živeti v zelo slabih razmerah: krepaval je in se ubijal celo življenje ♪
  5.      krepčílo  -a s (í) nav. ekspr. kar daje moč, krepkost: planinci so bili potrebni krepčila / v gostilni so dobili prijeten počitek in krepčilo ♪
  6.      krepčína  -e ž (í) star. 1. moč, krepkost: krepčina mišic, telesa / duševna krepčina 2. krepost: presenetili sta njena zadržanost in krepčina 3. okrepčilo: potrebni so bili krepčine ♪
  7.      krépdešín  -a m (ẹ̑-ȋ) tekst. tkanina za ženske obleke, bluze in podlogo iz svile ali rejona: večerna obleka iz krepdešina ♪
  8.      krêpek  in krepák krêpka -o tudi -ó prid., krepkéjši (é ȃ é) 1. nav. ekspr. sposoben opravljati naporno fizično delo; močen: krepek mož; gospodarna in krepka žena; postal je zelo krepek / bil je visok in krepek človek 2. nav. ekspr. opravljen z veliko močjo, silo: krepek odriv; krepek sunek, udarec; s krepkim zamahom se je pognal naprej 3. ekspr. ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo: beli in krepki zobje / ima krepke prsi / krepke veje drevesa 4. nav. ekspr. ki po splošni telesni razvitosti presega navadno stopnjo: krepek fant; krepka postava se je komaj prerinila skozi vrata / bila je krepka v telo 5. ekspr. zelo hranljiv, kaloričen: kuhala je samo krepko hrano / dobili so krepek zajtrk / krepka juha 6. nav. ekspr. ki presega navadno, običajno stopnjo a) glede na obseg, količino: naredil je krepek požirek / krepka disharmonija / pogrezniti se v krepek spanec b) glede na čutno zaznavnost: krepek vonj šmarnic / krepke barve / krepek glas, smeh 7. ekspr. jedrnat, jasen: v svojem delu se je dokopal do krepkega izraza; pisal je v krepkem in sočnem jeziku / krepek humor // evfem. grob, žaljiv: krepki izrazi / krepka kletev, psovka / preganjal je krepko govorico ● ekspr. bil je mož krepkega duha, krepke volje odločen, stanoviten; ekspr. plačati bo moral krepek milijon več kot milijon; zelo veliko; ekspr. krepka laž velika, očitna; ekspr. krepke poteze obraza zelo vidne, izrazite ◊ tisk. krepka črka črka z debelimi potezami krepkó in krêpko 1. prislov od krepek: danes je začelo krepko deževati; krepko držati, prijeti; krepko ga udari; krepko razvit 2. ekspr. izraža visoko stopnjo: ti se pa krepko motiš; s tem je krepko računal krêpki -a -o sam.: dal mu je nekaj krepkih; kaj krepkega mu povej; ekspr. ta je pa res krepka ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetna ♪
  9.      krepêlce  -a s (ē) okleščen kos veje ali tanjšega debla: pobral je krepelce in ga vrgel za njim; s krepelcem ga je udaril po glavi // slabš. puška, navadno starinska: krepelce je imel obešeno čez ramo ♪
  10.      krepêlec  -lca m (é) okleščen kos veje ali tanjšega debla: pod noge mu je vrgel krepelec; smolnat krepelec // slabš. puška, navadno starinska: na rami je nosil dolg krepelec ♪
  11.      krepelíti  -ím nedov. (ȋ í) star. metati v koga polena, krepelca: neusmiljeno je krepelil kokoši, psa ♪
  12.      krepíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati kaj (bolj) krepko, močno: s telovadbo krepiti mišice, telo / počitek krepi njene živce; veter se krepi; pren. njegova vloga se je vedno bolj krepila 2. ekspr. delati kaj številčno močnejše: krepiti moramo naše vrste; vrste revolucionarjev so se krepile ♪
  13.      krepko...  prvi del zloženk nanašajoč se na krepek: krepkodušen, krepkovoljnost ♪
  14.      krepóst  -i ž (ọ̑) 1. raba peša moralno, značajsko pozitivna lastnost: poveličeval je njegove kreposti; skromnost, zmernost in druge kreposti / star. kreposti naroda dobre lastnosti, odlike 2. star. poštenost, neoporečnost: treba je napraviti take razmere, da bo krepost spoštovana; znan je po svoji kreposti 3. zastar. moč, krepkost: ohraniti mladeniško krepost / krepost in lepota domačega jezika / spoznati krepost pripomočka učinkovitost ● šalj. je utelešena krepost zelo pošten, zmeren; ekspr. kaj bi se mučil s krepostjo zakaj bi bil zmeren, zdržen ◊ rel. vztrajno obvladovanje moralno negativnih nagnjenj in teženje k dobremu ♪
  15.      krepóstnež  -a m (ọ̑) nav. iron. pošten, neoporečen človek: prikazovati lažne krepostneže / glej ga krepostneža, ki se skrivaj vdaja poltenosti ♪
  16.      krepóstnica  -e ž (ọ̑) nav. iron. poštena, neoporečna ženska: igrati krepostnico in razsodnico / v teh krajih ženske niso krepostnice ♪
  17.      krepóstnik  -a m (ọ̑) 1. nav. ekspr., v krščanskem okolju kreposten človek: ni krepostnik, ki bi dal življenje za svoje prepričanje 2. nav. iron. pošten, neoporečen človek: zgražanje sodobnih krepostnikov ♪
  18.      krepóstnost  -i ž (ọ̑) 1. star. poštenost, neoporečnost: stroga patriarhalna krepostnost / iron. to je bila prehuda preizkušnja za njegovo krepostnost zmernost, zdržnost, moralnost 2. rel. značilnost človeka, ki vztrajno obvladuje moralno negativna nagnjenja in teži k dobremu: krepostnost svetnikov ♪
  19.      krés  -a m, mest. ed. stil. o krési; mn. kresóvi (ẹ̑) 1. dan, ko se praznuje začetek poletja, 24. junij: čakati do kresa; prišel je dva dni pred kresom / zgodilo se je okoli kresa / star. zunaj je kres, ti se pa tiščiš k peči poletje 2. velik ogenj, ki se prižge zvečer pred praznikom, navadno na vzpetini: po hribih so goreli, zagoreli kresovi; kuriti, zakuriti kres; svetel, velik kres; gori kot kres / šentjanževski kres na kresni večer // ekspr. ogenj, navadno z visokim in močnim plamenom: vas se je spremenila v en sam kres; v peči je gorelo kot kres 3. knjiž., ekspr., z rodilnikom visoka stopnja in intenzivnost pojavljanja česa: svetli kres sonca; kres zarje / zanetiti kres upora ● ob prihodu Turkov so prižigali kresove s kurjenjem kresov so opozarjali, da se približujejo Turki; preg. o kresi se dan obesi po 24. juniju se začnejo dnevi krajšati ◊ etn. skakati čez kres ♪
  20.      krès  krêsa m (ȅ é) zastar. udarec s čim ob kaj trdega, tako da pride do trenja in nastanejo iskre: kres ob kremenu / puška na kres kremenjača // ekspr., redko puška, navadno stara: na ramo si je obesil kres ♪
  21.      kresálo  -a s (á) priprava, navadno jeklena, s katero se tolče, drgne po kresilu: kresalo in mehur za tobak je vedno nosil s seboj / s kresalom in kresilno gobo je prižgal grmado s kresilom ♪
  22.      kresánje  -a s (ȃ) glagolnik od kresati: kresanje kamna ob kamen / kresanje ognja / bilo je premalo kresanja mnenj ♪
  23.      kresáti  kréšem nedov., krêši krešíte; krêsal (á ẹ́) 1. tolči, udarjati s čim ob kaj trdega, tako da pride do trenja in nastanejo iskre: dolgo je kresal, ognja pa ni mogel narediti; kresal je kremen ob kremen; kresati s kamnom; tekel je, da se je vse kresalo / ekspr. kresati žveplenke prižigati // v zvezi z ogenj, iskre s takim tolčenjem, udarjanjem delati ogenj, iskre: začel je kresati ogenj / ekspr. konjska kopita krešejo iskre 2. ekspr. počasi, težko hoditi: za njim je kresal starec; kresali so v hrib / pog. kresal jo je kar po sredi ceste 3. redko delati, ustvarjati kaj z živahnim, domiselnim pripovedovanjem: začel je kresati burke; kresati dovtipe, ideje ◊ lov. pes kreše laja po sledi, ki navadno ne vodi do divjadi kresáti se 1. večkrat močno zasvetiti (se): iskre, strele so se kresale; pren., ekspr. iz črnih oči so se kresali ognji // ekspr. nastajati, pojavljati se: ves večer so se kresale predrzne misli / mnenja se krešejo 2. z nogo tolči ob svojo drugo nogo: konj se kreše ♪
  24.      kresílnik  -a [tudi u̯n] m (ȋ) kamen, navadno kremen, ob katerega se tolče, drgne, da nastanejo iskre; kresilo: žvenket kresilnika in jekla / za kurjenje je še vedno uporabljal kresilnik / puška na kresilnik kremenjača // ekspr., redko vžigalnik: iz žepa je potegnil kresilnik ◊ min. kalcedon gomoljaste oblike, prekrit s kremenom ♪
  25.      kresílo  -a s (í) kamen, navadno kremen, ob katerega se tolče, drgne, da nastanejo iskre: loviti iskre s kresila; kresilo in kresilna goba / naredil si je kresilo iz kremena in kosa železove rude ♪

   28.894 28.919 28.944 28.969 28.994 29.019 29.044 29.069 29.094 29.119  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA