Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (28.026-28.050)


  1.      kôcelj  -clja m (ó) nar. zahodno štor, kocen: zeljni kocelj ♪
  2.      kocína  -e ž (í) trša dlaka, zlasti pri človeku: izpuliti kocino; roke je imel poraščene z dolgimi črnimi kocinami; kocine na bradi, prsih ♪
  3.      kócka  -e ž (ọ̑) 1. geom. telo, ki ga omejuje šest kvadratov: narisati kocko; izračunaj prostornino kocke / marmornati podstavek v obliki kocke 2. predmet take ali podobne oblike: rezljal je kocke iz lesa; na cesti so veliki kupi granitnih kock za tlakovanje / otroka se najraje igrata s kockami / dati v čaj dve kocki sladkorja / mn. narezati kruh, slanino na kocke / mn. sladkor je v kockah, prahu / jušna kocka v obliki kocke embaliran koncentrat za pripravo juhe ali izboljšavo njenega okusa // tak predmet s pikami na ploskvah, ki se uporablja pri igrah na srečo: vreči, zakotaliti kocko; igralci so napeto gledali v kotalečo se kocko / jetnika sta vrgla kocko za poslednjo cigareto sta žrebala s kocko; žrtev so določili s kocko z žrebanjem s kocko / pog. metati kocke kockati ● ekspr. kocka je padla ob pomembni odločitvi z negotovim izidom odločeno je; (po)staviti ugled, prihodnost, življenje na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; ekspr. njegova usoda je na kocki možna je najbolj neugodna rešitev, razplet ♪
  4.      kôcka  tudi kócka -e ž (ȏ; ọ̑) nekdaj veliko, navadno v obliki trikotnika preganjeno ogrinjalo iz debelejšega blaga: ogrniti kocko; pokriti se s kocko; topla zimska kocka ♪
  5.      kóckar  -ja m (ọ̑) igralec, ki kocka: postal je strasten kockar / redko goljuf in kockar hazarder ♪
  6.      kócna  -e ž (ọ̑) nar. gorenjsko veriga (za privezovanje goveda k jaslim) ♪
  7.      kòč  kôča m (ȍ ó) 1. nar. gorenjsko ograjen prostor v kotu hleva, zlasti za prašiče: zapreti prašičke v koč 2. lov. skrivališče za lovca na tleh, narejeno iz vej: skril se je v koč in čakal na ruševca ♪
  8.      kóča  -e ž (ọ́) 1. gostišče v gorah, zlasti manjše: koča je vse leto oskrbovana; prenočila sta v koči / planinska koča 2. zasilno, občasno prebivališče: sredi gozda si je postavil kočo / drvarska, planšarska, ribiška koča 3. star. majhna, preprosta hiša, bajta: posedati pred kočo; kmečka, lesena koča // zelo majhno posestvo: na koči se težko živi ◊ rib. vlačilna mreža v obliki vreče za lov morskih rib ♪
  9.      kočaríja  -e ž (ȋ) nar. vzhodno bajtarija: priženil se je na kočarijo ♪
  10.      kôček  -čka m (ō) nar. gorenjsko prašiček: kočki so rili po blatu ♪
  11.      kočemájka  -e ž (ȃ) nekdaj daljša, oprijeta ženska jopa iz blaga: oblekla je kočemajko; žametna kočemajka ♪
  12.      kóčevniški  in kočévniški -a -o prid. (ọ̄; ẹ̑) nanašajoč se na kočevnike: kočevniški način življenja / kočevniška ljudstva ♪
  13.      kočévski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Kočevarje, Kočevje ali Kočevsko: kočevski gozdovi / kočevski premog / kočevska nemščina nemščina, ki so jo govorili v Kočevju živeči Nemci / Kočevski zbor Zbor odposlancev slovenskega naroda ♪
  14.      kóčica  -e ž (ọ́) manjšalnica od koča: nizka lesena kočica ♪
  15.      kočíja  -e ž (ȋ) udoben, navadno dvovprežen, pokrit voz: sedel je v kočijo; zapreči konje v kočijo; voziti se v veliki, gosposki kočiji / poštna kočija nekdaj za prevoz pošte in potnikov ● ekspr. pav je vozil kočijo hodil s pahljačasto razprtim repom ♪
  16.      kočíjica  -e ž (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od kočija: bil je ponosen na svojo novo kočijico ♪
  17.      kočíjnik  -a m (ȋ) knjiž. del kočije, namenjen za potnike: kočijnik se je zazibal / pripeljal se je s poštnim kočijnikom s (poštno) kočijo ♪
  18.      kočíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kočijo: kočijsko okno / kočijski konj konj, vprežen v kočijo; kočijska vprega ♪
  19.      kočljív  -a -o prid., kočljívejši (ȋ í) 1. nav. ekspr. ki povzroča občutek neprijetnosti, zadrege: pogovor je postajal kočljiv; kočljivo vprašanje / kočljiv človek pretirano občutljiv / znašli so se v kočljivem položaju // ki zahteva pri uresničitvi sposobnost, spretnost, pronicljivost: dobiti kočljivo nalogo; reševati kočljive zadeve / kočljiv poklic 2. zastar. izbirčen, zahteven: otrok je razvajen in kočljiv / opravljen s kočljivo skrbnostjo (pretirano) veliko ♪
  20.      kóčna  -e ž (ọ̄) geogr. zgornji, polkrožno zaključeni del ledeniške doline; krnica ♪
  21.      kóčnik  -a m (ọ̄) zob v stranskem delu čeljusti za drobljenje, mletje hrane: manjkata mu dva kočnika; otroku že raste kočnik ♦ anat. vsak od šestih zadnjih zob v eni čeljusti ♪
  22.      kočúra  -e ž (ȗ) slabš. grda, slaba hiša: kočura mu je pogorela; živi v stari kočuri // hiša sploh: celo življenje je varčeval za to kočuro ♪
  23.      kód  -a m (ọ̑) teh. dogovorjen znak, sestavljen iz enega ali več znakov, ki predstavlja določen podatek, informacijo: vsaka črka ima, predstavlja svoj kod; izračunati zapisane kode števil; dešifrirati, sestaviti sistem kodov // sistem takih znakov: sestaviti kod / prevesti sporočilo v kod / zapisati v kodu / črkovni, številčni kod; satelit dobiva povelja v binarnem kodu ♪
  24.      kód  prisl. (ọ̄) 1. izraža vprašanje po prostoru, po katerem se dogaja premikanje: kod si hodil, da te nisem srečal? kod se gre na grad? / do kod hočeš priti? dokod; od kod si doma? odkod / raba peša kod bi ušel? kje / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: povprašaj, kod se gre na postajo; ekspr. kod vse je blodil, se ne spominja ∙ ekspr. ne ve ne kod ne kam je v položaju brez izhoda // zastar. izraža vprašanje po kraju, na katerem se dejanje dogaja; kje: kod neki se skriva? 2. raba peša izraža, da se dejanje dogaja na nedoločenem, poljubnem kraju; kje: ne hodi po gozdu, lahko se kod zgubiš; gotovo se skriva tam kod; prim. bogve, kdove ♪
  25.      kódeks  -a m (ọ̑) 1. zakonik, zbirka zakonov: izdati kodeks; kodeks kanonskega prava / Napoleonov kodeks // navadno s prilastkom družbeno priznan in uveljavljen sistem načel, predpisov: moralni kodeks mu tega ne dopušča; kodeks zdravniške etike; nespoštovanje poslovnega kodeksa / publ. kodeks cestnih predpisov 2. redko pravila, pravilnik: seznaniti se s kodeksom / zbiranje podatkov poteka po posebnem kodeksu 3. biblio. rokopisna knjiga iz dobe pred iznajdbo tiska: stari pergamentni kodeksi / supraseljski kodeks ◊ navt. mednarodni signalni kodeks knjiga s šiframi za sporazumevanje z ladjami in pristanišči vseh držav ♪

   27.901 27.926 27.951 27.976 28.001 28.026 28.051 28.076 28.101 28.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA