Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
EN (2.801-2.825)
- dvóvŕsten -tna -o prid. (ọ̑-ȓ) 1. postavljen v dveh vrstah: dvovrstna razporeditev čete / dvovrstni suknjič suknjič z gumbi v dveh vrstah ♦ agr. dvovrstni ječmen dvovrstnik 2. ki je dveh ali več različnih vrst: dvovrstna prehrana ♪
- dvóvrstíčen -čna -o prid. (ọ̑-ȋ) ki ima dve vrstici: dvovrstični napis ♦ lit. dvovrstična kitica ♪
- dvózbórničen -čna -o prid. (ọ̑-ọ̑) ki sestoji iz dveh posvetovalnih ali zakonodajnih teles, domov; dvodomen: dvozbornični parlament ♪
- dvózlóžen -žna -o prid. (ọ̑-ọ̄) lingv. ki ima dva zloga: dvozložna beseda ♦ lit. dvozložna rima ženska rima ♪
- dvóznáčen -čna -o prid. (ọ̑-ȃ) zastar. 1. dvopomenski: dvoznačne besede 2. dvoumen, dvosmiseln: njegovo dvoznačno govorjenje je vzbujalo sum ♪
- dvóžénec -nca m (ọ̑-ẹ̑) kdor živi v dvoženstvu ♪
- dvóžénstvo -a s (ọ̑-ẹ̑) zakon moža z dvema ženama hkrati: živeti v dvoženstvu / preganjati dvoženstvo ♪
- dvóžíčen -čna -o prid. (ọ̑-ȋ) ki je iz dveh žic: dvožično pletenje mreže ♦ elektr. dvožični vod vod, ki je iz dveh žic, vodnikov ♪
- dvóžílen -lna -o prid. (ọ̑-ȋ) elektr. ki je iz dveh žil: dvožilni kabel, vodnik ♪
- dvožíven -vna -o prid. (ȋ) zool., navadno v zvezi dvoživna žival dvoživka ♪
- dvóžlében -bna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) teh. 1. ki ima dva žleba, dve vdolbini: dvožlebni škripec 2. namenjen za vrezovanje dvojnega žleba: dvožlebni oblič ♪
- ében -a m (ẹ̄) ebenovec ♪
- ébenov -a -o (ẹ̄) pridevnik od eben: ebenov les ♪
- ébenovec -vca m (ẹ̄) tropsko drevo, ki daje dragocen trd, temen les ♪
- ebenovína -e ž (í) ebenov les: intarzije, okvir, palica iz ebenovine; njegovi lasje so črni kot ebenovina ♪
- ebenovínast -a -o prid. (í) 1. ki je iz ebenovine: ebenovinasta miza 2. po barvi podoben ebenovini: ebenovinasta polt ebenovínasto prisl.: ebenovinasto črni lasje ♪
- eboníten -tna -o prid. (ȋ) ki je iz ebonita: ebonitna palica, plošča ♪
- edematózen -zna -o (ọ̑) pridevnik od edem: edematozna koža ♪
- éden -a m (ẹ̄) knjiž., redko raj, paradiž: izgnan iz edena ♪
- eden štev., gl. en ♪
- édenski -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na eden, raj: zaprta edenska vrata / ekspr. dekle edenske lepote / edenski vrt eden ♪
- edinorojèn -êna -o prid. (ȅ é) knjiž. ki je edini (otrok): edinorojeni sin ♪
- edinorojênec -nca m (é) knjiž. edinec: sin edinorojenec ♪
- edinorojênka -e ž (é) knjiž. edinka: dal mu je svojo edinorojenko ♪
- edinovŕsten -tna -o prid. (ȓ) knjiž., redko edinstven, enkraten: edinovrstna pesniška zbirka ♪
2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901