Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (27.669-27.693)



  1.      kínik  -a m (í) filoz. pristaš filozofske smeri po Sokratu, ki se je zavzemala za skromno in asketsko življenje: sofisti in kiniki
  2.      kinínski  -a -o prid. () nanašajoč se na kinin: kininski preparati / kininsko zdravljenje malarije
  3.      kínkati  -am nedov. () ekspr. 1. biti v stanju med budnostjo in spanjem; dremati: govor je bil predolg in ljudje so začeli kinkati; spet kinka za pečjo 2. z glavo delati gibe, navadno med spanjem: smešno je kinkal // redko kimati: dolgo ji je kinkal 3. redko počasi, okorno stopati: zdolgočaseni so kinkali po cesti kinkajóč -a -e: videl je le kinkajoče glave
  4.      kínkniti  -em dov.) ekspr. 1. zadremati, zaspati: utrujen je kinknil / glava mu je kinknila na prsi 2. redko pokimati: kinknil je z glavo, ne da bi kaj rekel
  5.      kíno  -a m () 1. poslopje, prostor z napravami za javno predvajanje filmov: do kina nima daleč; današnje predstave v kinu odpadejo / sklad za modernizacijo kinov kinematografov / kino ni bil zaseden / letni kino; potujoči kino // pog. kinematografsko podjetje: ta kino predvaja večinoma kavbojke / dela pri kinu 2. pog. filmska predstava: gledati kino; vstopnice za kino so razprodane / ob sredah je šolski kino / hoditi v kino
  6.      kino...  ali kíno... prvi del zloženk () nanašajoč se na kino ali kinematograf a) s tujko v drugem delu: kinoaparat, kinoprojektor; kinoskop b) z domačo besedo v drugem delu: kinoobiskovalec in kino obiskovalec; kinodvorana in kino dvorana
  7.      kinotéka  -e ž (ẹ̑) ustanova, ki sistematično urejuje, hrani ter predvaja pomembnejše stare filme: v kinoteki je na sporedu sovjetski film / spored jugoslovanske kinoteke // sistematično urejena zbirka pomembnejših starih filmov: filmi iz kinoteke
  8.      kiósk  in kíosk -a m (ọ̑; ) majhna hišica na prostem za prodajanje časopisov, jestvin, drobnih predmetov: kupiti časopis v kiosku; karte prodajajo v kioskih; kiosk na vogalu / časopisni kiosk; turistični kiosk v katerem se dajejo informacije, menjavajo valute, prodajajo spominki // v orientalskem okolju vrtna hišica, paviljon: pod palmami je stal kiosk
  9.      kíp  -a m () delo, izdelek iz trdnega materiala, ki navadno predstavlja živo bitje ali predmet: delati, izklesati kip; bronast kip; kip boginje; kip iz belega marmorja; sedi, stoji kot kip negibno, togo / postaviti komu kip spomenik / Dolinarjev kip ki ga je naredil, izdelal Dolinar / doprsni kip // knjiž., redko podoba, slika, lik: Da kip njegov [pesnikov] bi vam podal, raztresene sem ude zbral (S. Gregorčič)
  10.      kipár  -ja m (á) kdor dela, izdeluje kipe: nagrobni spomenik je izklesal kipar; odprli so razstavo plastik znanega kiparja / žarg., um. kipar v lesu ki dela, izdeluje kipe iz lesa
  11.      kipáriti  -im nedov.) nav. ekspr. delati, izdelovati kipe: že dolgo slika, riše in kipari / žarg., um. kipari v glini, kamnu in lesu dela, izdeluje kipe iz gline, kamna, lesa / kipariti dekorativne plastike; pren. Če Prijatelj slika, Kidrič mozaično kipari (B. Kreft)
  12.      kipárka  -e ž (á) ženska, ki dela, izdeluje kipe: slikarke in kiparke
  13.      kípec  -pca m () manjšalnica od kip: dela lepe kipce; ženski kipci / doprsni kipec
  14.      kipéti  -ím nedov., tudi kípel (ẹ́ í) 1. zaradi močnega vretja razlivati se čez rob posode: juha, mleko kipi / iz pokritega lonca je kipela voda / krompir že kipi voda, v kateri se kuha krompir / ekspr. na štedilniku nekaj kipi močno vre; pren., ekspr. morje kipi in se lomi okrog skale 2. ekspr., s predlogom iz močno odtekati, liti: iz rane kipi kri; ta voda kar kipi iz tal / iz oči so ji kipele solze // z glagolskim samostalnikom kazati se, pojavljati se v veliki meri: iz prsi so ji kipeli vzdihi; iz nje so kipele prošnje / iz grl je kipela pesem navdušeno so peli / brezoseb. ni ga bilo, je kipelo iz matere je vznemirjeno govorila 3. ekspr., z glagolskim samostalnikom obstajati v veliki meri: v njem je kipela jeza, moč / brezoseb. v njej je kipelo od sreče / kar kipel je od navdušenja, veselja bil je zelo navdušen, vesel; star. kipi življenjske sile / narava je kipela v zelenju je bila vsa zelena 4. ekspr. biti (zelo) visok: betonske zgradbe kipijo v nebo / hriba kipita kvišku ● star. na kmetiji je delo kipelo je bilo veliko dela; ekspr. kri jim kipi v žilah so mladi, živahni; ekspr. izpod klobuka mu kipijo lasje imajo videz bujnosti; ekspr. v mestu kipi življenje v mestu je zelo živahno, razgibano; ekspr. kri ji kipi v glavo močno zardeva; zelo je razburjena kipèč -éča -e: kipeč od veselja; kipeč krop; kipeči morski valovi; kipeče besede; reči s kipečim srcem; ekspr. njeno kipeče telo močno in lepo razvito
  15.      kípniti  -em nedov. in dov.) nar. vzhodno vzhajati, naraščati: testo noče kipniti kípnjen -a -o: kipnjen kruh
  16.      kipobórec  -rca m (ọ̑) star. ikonoklast: kot kipoborca so ga neusmiljeno mučili
  17.      kipovít  -a -o prid. () zastar. plastičen: kipoviti liki
  18.      kirasír  -ja m (í) nekdaj vojak konjeniške enote s prsnim oklepom, šlemom in rokavicami: šel je polk za polkom: dragonci, kirasirji, artilerija; švedski kirasir
  19.      kírieléjson  in kirjeléjson -a m (-ẹ̑; ẹ̑) etn. srednjeveška nabožna pesem v ljudskem jeziku z refrenom: Kyrie eleison: najstarejši slovenski kirielejsoni
  20.      kirúrg  -a m () zdravnik specialist za kirurgijo: je odličen kirurg; zborovanje kirurgov / pljučni, srčni kirurg za operacije pljuč, srca; kirurg ortoped
  21.      kirurgíja  -e ž () 1. veda o zdravljenju bolezni z operacijo: razvoj kirurgije / čeljustna kirurgija; plastična kirurgija ki se ukvarja z operativnim obnavljanjem poškodovanih, iznakaženih tkiv ali delov telesamed. mala kirurgija ki se ukvarja z manjšimi operacijami // tako zdravljenje: takrat še niso poznali kirurgije 2. pog. kirurški oddelek v bolnici: šef kirurgije / leži na kirurgiji
  22.      kirúrški  -a -o prid. () nanašajoč se na kirurge ali kirurgijo: kirurška odstranitev dela telesa / kirurški instrumenti; kirurške rokavice / kirurški poseg operacija / kirurški kongres; kirurško zborovanje / zdravi se na kirurškem oddelku; kirurška klinika ♦ med. kirurški nož; kirurška nit
  23.      kisárna  -e ž () prostor, obrat za izdelovanje kisa: kisarni so prizidali objekt za konzerviranje zelenjave
  24.      kísati  -am nedov. () 1. delati kaj kislo: kisati juho; kisati z vinskim kisom // povzročati, da postaja kaj kislo: kisati repo, zelje 2. agr. konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: kisati travo / kisati krmo kísati se 1. zaradi vrenja postajati kisel: mleko, vino se kisa; zelje se že kisa // ekspr. kvariti se, slabšati se: hrana se je že začela kisati ∙ ekspr. pamet se mu kisa v svojem ravnanju, mišljenju postaja nepreudaren; ekspr. vreme se že ves dan kisa je, postaja neprijetno, pusto 2. ekspr. z izrazom na obrazu, z obnašanjem kazati nerazpoloženje, nejevoljo: pijte, kaj bi se kisali; ni ga bilo, nekaj se kisa / nehaj se že kisati jokati
  25.      kísavec  -vca m (í) ekspr. kdor je (navadno) nerazpoložen, nejevoljen: bodi vesel človek, ne pa kisavec

   27.544 27.569 27.594 27.619 27.644 27.669 27.694 27.719 27.744 27.769  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA