Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (27.351-27.375)



  1.      karamból  -a m (ọ̑) nav. ekspr. udarec vozečega vozila, navadno ob drugo vozeče vozilo; trčenje, trk: poškodovati se pri karambolu; karambol osebnega avtomobila in tovornjaka / s tem avtomobilom je imel že večkrat karambol / povzročiti karambol / razmere na cesti ob karambolu // pog. spor, prepir: prišlo je do karambola med delavci in vodstvom
  2.      karambolírati  -am dov. in nedov. () ekspr. udariti z vozečim vozilom, navadno ob drugo vozeče vozilo; zaleteti se, trčiti: na poti sta ubežnika karambolirala in se vrnila z avtobusom / lani je vsak tretji avtobus karamboliral // preh. poškodovati z udarcem, trčenjem: karambolirati avto karambolíran -a -o: karambolirani avtomobili
  3.      karamél  -a m (ẹ̑) gastr. rjava snov, ki nastane s praženjem sladkorja; praženi sladkor, žgani sladkor: raztopiti karamel; obarvati, prevleči s karamelom
  4.      karantánski  -a -o prid. () nanašajoč se na Karantance ali Karantanijo: karantanski knez / karantanski Slovenci
  5.      karát  -a m () obrt. 1. utežna mera za drage kamne, 0,2 g: najdeni diamant je tehtal dvaindvajset karatov / cena za karat smaragda 2. enota za merjenje čistote žlahtnih kovin: čisto zlato ima štiriindvajset karatov
  6.      karaté  in karáte -ja m (ẹ̑; ) šport, pri katerem tekmovalca napadata drug drugega z nakazanimi udarci, sunki rok in nog: judo in karate / državno prvenstvo v karateju; neskl. pril.: karate udarec
  7.      karavána  -e ž () 1. v orientalskem okolju skupina zaradi varnosti skupaj potujočih ljudi, zlasti trgovcev, romarjev: karavana počiva, potuje skozi puščavo; priključiti se karavani / trgovske karavane 2. publ., navadno s prilastkom kolona, skupina: karavana avtobusov; pisana karavana kolesarjev / srečati karavano žensk zelo veliko; pren., knjiž. karavana misli ● publ. karavana prijateljstva organizirano potovanje skupine prebivalcev določenega kraja v drug kraj zaradi medsebojnega spoznavanja, prijateljstva; preg. psi lajajo, karavana gre dalje kljub napadom, nasprotovanju se nadaljuje določeno delo, delovanje
  8.      karavánseráj  in karaván-seráj -a m (-) v orientalskem okolju gostišče (za karavane): sezidati karavanseraj
  9.      karávla  -e ž () manjša stavba ob državni meji za graničarje: jugoslovanska karavla / življenje v karavli / graničarska karavla
  10.      karbíd  -a m () 1. kem. spojina kovine, silicija ali bora z ogljikom: značilnosti karbidov / železov karbid 2. poljud. spojina kalcija in ogljika, ki z vodo tvori acetilen, strok. kalcijev karbid: drobiti karbid / uporabljati karbid za razsvetljavo
  11.      karbídka  -e ž () žarg. acetilenska svetilka: svetiti s karbidko
  12.      karbídovka  -e ž () pog. acetilenska svetilka: prižgati karbidovko; razsvetljevati jame s karbidovkami; petrolejke in karbidovke
  13.      karboksíl  -a m () kem. atomska skupina iz enega atoma ogljika, dveh atomov kisika in enega atoma vodika, ki se v vodni raztopini odceplja kot ion
  14.      karból  -a m (ọ̑) poljud. kristalna, v vodi topna snov, izvedena iz benzena z zamenjavo enega atoma vodika s hidroksilno skupino, strok. fenol: razkužiti s karbolom; vonj po karbolu // raztopina te snovi: umiti si roke s karbolom
  15.      karbón  -a m (ọ̑) 1. geol. obdobje mlajšega paleozoika, v katerem so se pojavili prvi iglavci in plazilci: bujno rastlinstvo v karbonu 2. pog. karbon papir: vstaviti med liste karbon; neskl. pril.: karbon papir papir za kopiranje, prevlečen s črno snovjo
  16.      karbonizírati  -am nedov. in dov. () redko spreminjati v oglje; ogleniti: karbonizirati les / v kopi les karbonizira se spreminja v ogljetekst. karbonizirati volno povzročati razpad rastlinskih primesi v volni z močnimi kislinami, visoko temperaturo karbonizírati se geol. spreminjati se v premog, šoto; zoglenevati: rastline so se karbonizirale
  17.      karbúnkel  -kla tudi karbúnkul -a m (ú) med. tvor z več strženi
  18.      kárcer  -ja m (á) šol., v stari Avstriji disciplinska kazen, pri kateri mora biti učenec določen del prostega časa v šoli: dati, dobiti štiri ure karcerja
  19.      karcinóm  -a m (ọ̑) med. skupek izrojenih malignih celic tkiva povrhnjice, rak: karcinom in sarkom
  20.      kardamóm  in kardamón -a m (ọ̑; ọ̑) bot. tropska rastlina z zelenkasto belimi cveti, katere plodovi se uporabljajo kot začimba, Elettaria cardamomum: gojiti kardamom // gastr. posušeni plodovi te rastline: kardamom in cimet
  21.      kardánski  -a -o prid. () v zvezah: navt. kardanski sistem priprava iz obročev, ki omogoča, da v njej nameščene priprave ostanejo zmeraj v vodoravni legi; strojn. kardanski pogon pogon, ki ima kardansko gred; kardanski zgib priprava za prenos vrtilnega gibanja med gredema, ki tvorita topi kot; kardanska gred dvodelna gred s kardanskim zgibom v sredi
  22.      kárdigan  -a m () obl. jopica ali plašč brez ovratnika, z eno vrsto gumbov spredaj: v modi so kardigani; neskl. pril.: kardigan jopica
  23.      kardinál  -a m () 1. najvišji dostojanstvenik v rimskokatoliški cerkvi: kardinali volijo papeža / imenovati nove kardinale 2. agr. jesensko jabolko z rdečimi progami ali kardinalsko rdeče barve: trgati kardinale / pisani kardinal; rdeči kardinal ◊ agr. kardinal trta z zgodaj zorečimi rdečimi grozdi z debelimi jagodami; breskev z rumenkastim mesom in rdečo lupino; zool. kardinali ptice pevke z živo pisanim perjem in perjanico, ki živijo v Severni Ameriki, Fringillinae
  24.      kardinálski  -a -o prid. () nanašajoč se na kardinale: kardinalsko življenje / dobiti kardinalsko čast / kardinalski klobuk trd, črn klobuk z okroglo štulo in širokimi krajevci; ekspr. dobiti kardinalski klobuk postati kardinalrel. kardinalski zbor zbor vseh kardinalov, zbranih zaradi kake naloge kardinálsko prisl.: kardinalsko rdeča barva rdeča barva z vijoličastim odtenkom
  25.      kardio...  ali kárdio... prvi del zloženk () nanašajoč se na srce: kardiogram, kardiolog; kardiokirurgija

   27.226 27.251 27.276 27.301 27.326 27.351 27.376 27.401 27.426 27.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA