Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (25.676-25.700)


  1.      iskrívost  -i ž (í) 1. lastnost, značilnost iskrivega: iskrivost dragih kamnov 2. knjiž. duhovitost, bistrost: iskrivost njegovih misli je vso družbo zelo presenetila; iskrivost satire ♪
  2.      ískrnica  -e ž (ȋ) zool., navadno v zvezi morska iskrnica enocelična morska živalca s kapljicami maščobe na telesni površini, ki se v vodi svetijo, Noctiluca scintillans: iskrenje morja povzročajo iskrnice ♪
  3.      íslam  -a m (ȋ) vera, ki jo je osnoval Mohamed: sprejeti islam; širjenje islama // publ. miselnost, kultura, ki je pod vplivom te vere: umetnost islama ♪
  4.      islamizácija  -e ž (á) uvajanje, širjenje islama: islamizacija je prinesla s seboj velike spremembe; islamizacija Balkana ♪
  5.      íslandski  in islándski -a -o prid. (ȋ; ȃ) nanašajoč se na Islandce ali Islandijo: islandski jezik; islandska književnost / islandski ribiči ♦ bot. islandski lišaj zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, Cetraria islandica; min. islandski dvolomec ♪
  6.      istéje  istéj ž mn. (ẹ̄ ẹ̑) nar. odprtina pred kuriščem kmečke peči: iz peči je potegnila lonec v isteje / obesiti meso nad isteje / postaviti večerjo med isteje obok, stene te odprtine ♪
  7.      ísti  -a -o prid. (ȋ) 1. na katerega se misli, iz katerega se izhaja: še isti dan je izpolnil obljubo; stanujeta v istem hotelu; isti jezik govoreči ljudje; vrnili so se po isti poti; rojena sta istega leta; tega človeka je srečal tudi včeraj na istem mestu / vsak dan odhaja od doma ob istem času; naglas je v sedanjiku in nedoločniku na istem zlogu / knjiž., ekspr. ta isti človek, ki mu je toliko hudega storil, je zdaj njegov sosed prav ta // ekspr., v zvezi z en poudarja nespremenjenost, ponavljanje: vsako leto hodi v en in isti kraj na počitnice; v debati se oglašajo vedno eni in isti ljudje; na vsa vprašanja je dobil en in isti odgovor; skoraj vsak dan je bila na mizi ena in ista jed 2. pog. ki se po lastnostih, značilnostih ujema, ne razlikuje a) med seboj; enak: dvojčka sta čisto ista b) pri dveh ali več osebah, stvareh: imajo iste cilje, interese; vsi so v istem položaju; besedi z istim pomenom; imata obleko iste barve; sta iste starosti; vsi so istega mnenja c) od določenega, primerjanega: delo je opravil v istem času kot drugi; iste čevlje ima kakor ti; ima isto bolezen kot oče; zemljo je prodal za isto ceno, kot jo je kupil // ki ne dopušča prednosti, izjem: zakon je za vse isti; vsi bodo imeli iste pravice in dolžnosti 3. pog., navadno v povedni rabi ki ohranja, ima lastnosti, značilnosti nespremenjene; enak: nič se ni spremenil, vedno isti je; čisto ista je kot pred petimi leti 4. zastar., v zaimenski rabi ta, tisti: v istih časih so potovali z Gorenjskega na Štajersko čez Kamnik; isto noč od skrbi ni mogel zatisniti očesa / obrnil se je k sinu — isti je stal s povešeno glavo pred njim / pridite po potrdila danes, ker istih pozneje ne bomo izdajali jih; podpisani prosi predsedstvo, da bi mu isto dovolilo dopust da bi mu dovolilo ● zastar. prišla sta oba v isti čas istočasno, hkrati; ekspr. vstopila je isti hip, v istem hipu, ko so govorili o njej prav takrat; govoriti, najti isti jezik imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; ekspr. meče vse v isti koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi; ekspr. v isti rog trobiti s kom mu v vsem pritrjevati; pog., ekspr. ista figa je, če grem ali ne vseeno je; ekspr. vse bi rad povedal v isti sapi vse naenkrat, hitro; ekspr. v isti sapi ga hvali in graja zelo hitro spreminja odnos do njega; zelo hitro spreminja mnenje o njem ísti -a -o sam.: isto je izjavil pri zaslišanju kot pri razpravi; ekspr. zmeraj goni (eno in) isto; ekspr. pa smo na istem kot prej v enakem položaju kot pred dogodkom, dejanjem, od katerega smo pričakovali spremembo; prim. isto ♪
  8.      istinít  -a -o prid. (ȋ) zastar. resničen, stvaren, dejanski: v povesti je prikazal pisatelj istinito človeško bedo; ugotoviti istinito stanje / naštevati istinita dejstva istiníto prislov od istinit: istinito prikazovati kaj // poudarja trditev: istinito lep prizor ♪
  9.      ístiti  -im nedov. (ȋ ȋ) knjiž. imeti, šteti za isto: pojma sta si zelo blizu in ju lahko istimo; nepravilno je istiti pridnost z nadarjenostjo / tako se je navadil mesta, da se je skoraj istil z njim / do nesoglasij je prišlo, ker se vodstvo ni istilo s kolektivom enačilo ♪
  10.      ístje  ístij ž mn. (ȋ ȋ) nar. odprtina pred kuriščem kmečke peči: nametala je polen v istje / istje so polne saj ♪
  11.      isto...  ali ísto... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na isti: istobarven, istosmernost, istoverec; istotako ♪
  12.      istolétnik  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor je rojen istega leta, vrstnik: njegovi istoletniki so že skoraj vsi pomrli ♪
  13.      istoréčje  -a s (ẹ̑) lit. opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena; tavtologija: z istorečjem je hotel natančneje opredeliti pomen povedanega ♪
  14.      istórija  -e ž (ọ́) 1. star. zgodba, povest: poslušati, pripovedovati istorije; detektivske, razbojniške istorije // nav. mn. neresnična pripoved, izmišljotina: o njem krožijo čudne istorije 2. ekspr. neprijeten dogodek, afera: pazi, da se še ti ne zapleteš v to istorijo / tam imajo spet neko umazano istorijo ♪
  15.      istoródnost  -i ž (ọ̄) lastnost istorodnega: istorodnost prebivalstva / knjiž. istorodnost pojavov / istorodnost izbranih motivov enakovrstnost, enakost ♪
  16.      ístost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost istega: istost pomena ga pri rabi besed ni ovirala / ugotavljati razlike in istosti stvari // identičnost, enakost: istost stališč do spornega vprašanja jih je pomirila ◊ filoz. nauk o istosti identitetna filozofija; jur. ugotoviti istost osebe identičnost ♪
  17.      ístotàm  prisl. (ȋ-ȁ) zastar. prav tam, ravno tam: spis je bil objavljen istotam ♪
  18.      istovétiti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) publ. identificirati, enačiti: socialno gibanje je istovetil z uporom / pisatelj istoveti lepoto in hrepenenje; gledalec se istoveti z osebami v filmu / ljubil je deželo in se istovetil z njo ♪
  19.      istovétnost  -i ž (ẹ̄) publ. identičnost, enakost: v pogovorih je bila ugotovljena istovetnost gledišč do vseh mednarodnih političnih vprašanj // jur. skladnost, ujemanje podatkov z resničnimi znaki, dejstvi: vsi navzoči so potrdili istovetnost obtoženca / preklicati potrdilo o istovetnosti osebne izkaznice ◊ filoz. dialektična istovetnost ki vključuje notranja nasprotja, zaradi česar ne more nič ostati trajno enako samo sebi ♪
  20.      istrijánec  -nca m (ȃ) 1. gonič s kratko ali resasto dlako: čistokrven istrijanec 2. istran: naročiti liter istrijanca ♪
  21.      ístrski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Istrane ali Istro: istrska govorica; tako pripravljene ribe so istrska specialiteta / istrski gonič gonič s kratko ali resasto dlako; istrsko vino ♦ muz. istrska lestvica šesttonska lestvica, značilna zlasti za istrsko ljudsko glasbo ♪
  22.      ítak  in ìtak prisl. (ȋ; ȉ) 1. navadno v zvezi z že poudarja dejstvo, ki je že znano brez nadaljnjih podatkov; tako in tako: toča je uničila že itak revne posevke // v vezniški rabi za poudarjanje dejstva, ki brez nadaljnjih podatkov utemeljuje sklep: ostani še, vlak si itak zamudil / ne bom je predstavljal, saj jo itak poznate 2. zastar., v vezniški rabi kljub temu, vendar: bila je bogata, itak ni mogla dobiti ženina ♪
  23.      italianizácija  -e ž (á) glagolnik od italianizirati: italianizacija krajevnih imen ♪
  24.      italianízem  -zma m (ȋ) lingv. element italijanščine v kakem drugem jeziku: ogibati se italianizmov ♪
  25.      italijanáš  -a m (á) slabš. pripadnik neitalijanskega naroda, zavzemajoč se za italianizacijo: zagrizen italijanaš; italijanaši in nemčurji ◊ zgod. italijanaš v Dalmaciji in Istri, od dualizma do prve svetovne vojne pristaš stranke, ki se je v začetku zavzemala za avtonomijo, kasneje pa za priključitev k Italiji ♪

   25.551 25.576 25.601 25.626 25.651 25.676 25.701 25.726 25.751 25.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA