Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (25.594-25.618)


  1.      intervjú  -ja m (ȗ) 1. javnosti namenjen pogovor, v katerem kdo odgovarja na pripravljena vprašanja: prositi za kratek intervju; izjaviti kaj v intervjuju; športni, televizijski intervju; intervju za radio / igralec je dal intervju; imeti intervju z dopisnikom časopisa / napisati, sestaviti intervju za časopis ♦ ped. pedagoški intervju načrtno zasnovan, usmerjen intervju z določenim namenom 2. knjiž. zbiranje podatkov z ustnimi vprašanji in odgovori: sestaviti statistiko z intervjujem / metoda intervjuja ♪
  2.      intervjúvati  -am nedov. in dov. (ȗ) 1. zastavljati vprašanja pri intervjuju: časnikarji so o tem vprašanju že večkrat intervjuvali poslance; prosil je, da bi ga smel intervjuvati 2. knjiž. zbirati podatke z ustnimi vprašanji in odgovori: v zvezi z razpisom so intervjuvali več kandidatov; intervjuvati učence zaradi usmerjanja v poklice intervjúvan -a -o: bil je že večkrat intervjuvan ♪
  3.      íntima  -e ž (ȋ) publ. 1. človekovo osebno, čustveno življenje, doživljanje: izpovedovati svojo intimo / v tej pesmi je intima še zakrita 2. prijetnost, domačnost: ta kolorit daje celoti skladno intimo ◊ anat. notranja plast stene krvne žile ♪
  4.      intímnost  -i ž (ȋ) 1. lastnost, značilnost intimnega, zaupnost: medsebojna človeška intimnost; intimnost pogovora / ta umetniška doba ni bila naklonjena lirični intimnosti / intimnost starinskih hiš in dvorišč 2. vedenje, ravnanje, ki izvira iz intimnega odnosa: od njega ni pričakoval kake intimnosti / nav. mn. pripovedovala mu je svoje intimnosti zaupne stvari o sebi / imel je intimnosti z njo spolne odnose ♪
  5.      íntimus  -a m (ȋ) knjiž. zaupen prijatelj, zaupnik: on je njegov intimus ♪
  6.      intoksikácija  -e ž (á) med. zastrupitev, zastrupljenje: infekcije in intoksikacije / alimentarna intoksikacija ki jo povzroči hrana; alkoholna intoksikacija ki jo povzroči alkohol ♪
  7.      ìntoleránca  -e ž (ȉ-ȃ) 1. pomanjkanje strpnosti, razumevanja, nestrpnost: politična, verska intoleranca; intoleranca v znanosti 2. med. stanje organizma, da slabo ali sploh ne prenaša določene snovi, neodpornost: alkoholna intoleranca; intoleranca proti zdravilom, za zdravila ♪
  8.      ìntolerántnost  -i ž (ȉ-ȃ) 1. lastnost, značilnost intolerantnega človeka: intolerantnost šovinistov 2. med. stanje organizma, da slabo ali sploh ne prenaša določene snovi, neodpornost: prirojena intolerantnost za alkohol ♪
  9.      intonácija  -e ž (á) 1. muz. ton, interval, akord, dan pred začetkom izvajanja skladbe: dati intonacijo / čista intonacija 2. lingv. tonska podoba naglašenih ali tudi ponaglasnih samoglasnikov ali samoglasniških glasov: razločevati intonacijo / akutirana ali rastoča intonacija z dvigajočim se ali nizkim tonskim potekom naglašenega zloga in s tonsko višjim naslednjim nenaglašenim zlogom; cirkumflektirana ali padajoča intonacija z upadajočim ali visokim tonskim potekom naglašenega zloga in s tonsko nižjim naslednjim nenaglašenim zlogom; stavčna intonacija tonski potek v stavčnih segmentih ali v stavkih 3. knjiž. poudarek, naglas: njegove pesmi imajo močno baladno intonacijo / recitirati s pretirano intonacijo poudarjanjem ♪
  10.      intonacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na intonacijo: intonacijske vaje pri glasbenem pouku / intonacijske razlike med dialekti ♪
  11.      intonírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. muz. dati ton, interval, akord pred začetkom izvajanja skladbe: dirigent je intoniral; pren., knjiž. avtor je začetek tragedije pravilno intoniral ∙ knjiž., redko intonirati klavir uglasiti; knjiž., redko zbor je intoniral ljudsko pesem začel peti 2. knjiž., redko poudariti, naglasiti: posamezna mesta v citatu je kritik intoniral s klicaji intoníran -a -o: intonirani akord; elegično intonirana pesem ♦ lingv. padajoče, rastoče intonirani samoglasniki ♪
  12.      intra...  predpona v sestavljenkah za izražanje stanja znotraj česa, obstajanja česa v čem: intracelularen, intramuskularen, intravenozen ♪
  13.      intríga  -e ž (ȋ) nav. mn., nav. slabš. zvijačno, zahrbtno dejanje proti komu, spletka: delati, kovati, snovati intrige; to je grda intriga; ljubezenske, politične intrige; opravljanje in intrige ♪
  14.      intrigántka  -e ž (ā) nav. slabš. ženska, ki intrigira, spletkarka: nevarna intrigantka ♪
  15.      intrigántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na intrigante ali intrigantstvo, spletkarski: intrigantsko ozračje / intrigantske ženske ♪
  16.      intrigántstvo  -a s (ā) nav. slabš. zvijačno, zahrbtno delovanje proti komu, spletkarjenje: zašel je v kolesje intrigantstva in komolčarstva / intrigantstvo in neodkritost ♪
  17.      introdúkcija  -e ž (ú) 1. knjiž., redko uvod, uvajanje: prvi del pesnitve je nekaka introdukcija v dogodke epa ♦ muz. uvod, zlasti v prvi stavek instrumentalne skladbe, navadno v počasnem tempu 2. gozd., vrtn. uvedba, vnašanje nove drevesne, rastlinske vrste: introdukcija smreke in jelke v gozd ♪
  18.      intronizácija  -e ž (á) knjiž. podelitev, priznanje visoke cerkvene službe ali vladarske oblasti s simbolično postavitvijo na prestol; ustoličenje, umestitev: škofovska intronizacija; intronizacija vladarjev // ekspr. podelitev, priznanje vzvišenosti, veljave, moči: to delo je pravzaprav intronizacija besedne umetnosti ♪
  19.      intronizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. podeliti, priznati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol; ustoličiti, umestiti: slovesno intronizirati ♪
  20.      introspékcija  -e ž (ẹ́) knjiž. opazovanje lastnih čustev, hotenj ali misli, samoopazovanje: v obeh navedenih delih je pisateljevo izhodišče introspekcija; pesnikova lirska introspekcija; popolna introspekcija ♪
  21.      introvertíran  -a -o prid. (ȋ) psih. usmerjen v svoj notranji svet: introvertirani in ekstravertirani tip človeka; introvertirana osebnost ♪
  22.      intuícija  -e ž (í) neposredno dojemanje, zaznavanje bistva česa, neodvisno od razumskega razčlenjevanja, navdih: predati, prepustiti se intuiciji; delati, ustvarjati po intuiciji, z intuicijo; obdarjen z intuicijo; ekspr. delo je sad gole intuicije // intuitivnost: imeti intuicijo; razprava priča o veliki avtorjevi intuiciji ♪
  23.      intuitívnost  -i ž (ȋ) sposobnost za neposredno dojemanje, zaznavanje bistva česa, ki je neodvisno od razumskega razčlenjevanja: izredna pisateljeva intuitivnost / intuitivnost odločanja ♪
  24.      invalíd  -a m (ȋ) kdor je zaradi prirojene telesne napake, posledic bolezni, poškodbe nesposoben ali le delno sposoben za delo: njen oče je invalid; postati invalid; priznati, spoznati koga za invalida; težek invalid; invalid iz prve svetovne vojne; rehabilitacija invalidov / delovni invalid kdor se poškoduje ali zboli pri opravljanju poklicnega dela; stoodstotni invalid; vojaški invalid; pren., ekspr. njegov pisalni stroj je že cel invalid ∙ ekspr. taki otroci so vse življenje čustveni invalidi nesposobni, delno sposobni za čustveno življenje ♦ adm. (vojaški) mirnodobni invalid kdor se v mirnodobnem stanju poškoduje ali zboli pri opravljanju vojaških dolžnosti; (vojaški) vojni invalid kdor se v vojnem stanju poškoduje ali zboli pri opravljanju vojaških dolžnosti ♪
  25.      invalídka  -e ž (ȋ) ženska oblika od invalid: ima skrajšan delovni čas, ker je invalidka ♪

   25.469 25.494 25.519 25.544 25.569 25.594 25.619 25.644 25.669 25.694  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA