Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (25.401-25.425)


  1.      indijánski  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na Indijance: indijanski jeziki; indijanski poglavar; indijanska kultura / indijansko pleme / indijanske povesti 2. ekspr. tak kot pri Indijancih: kljub tesnemu prostoru so uprizorili pravcati indijanski ples / sprejeli so jih z indijanskim kričanjem izredno glasnim, hrupnim ◊ meteor. indijansko poletje na ameriškem severu doba lepega vremena v začetku jeseni; babje poletje indijánsko prisl.: indijansko rdeča barva ♪
  2.      índijski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na Indijce ali Indijo: indijski jeziki; indijske kaste, vere; indijska kultura / indijski fakirji / indijski lešniki; indijski riž ◊ bot. indijski lotos lotos z velikimi belimi ali rdečimi cveti, Nelumbo nucifera; indijski trst tropska ali subtropska rastlina z zelo visokim kolenčastim steblom; bambus; indijska figa opuncija; indijska konoplja konoplja, ki raste v Indiji in vsebuje smolo, Cannabis sativa forma indica; meteor. indijski monsun monsun, ki piha nad Indijo; šah. indijska otvoritev otvoritev igre, pri kateri beli fianketira enega ali oba lovca; kraljeva indijska otvoritev otvoritev igre, pri kateri beli fianketira kraljevega lovca; zool. indijski bivol, slon; indijski mungo ♪
  3.      indikácija  -e ž (á) 1. med., navadno s prilastkom bolezenska znamenja in okoliščine, ki nakazujejo določene medicinske ukrepe: pretehtati, ugotoviti indikacije in kontraindikacije za obsevanje / medicinska, socialna indikacija splava, za splav; vitalna indikacija za operacijo zdravstveni znaki, po katerih je operacija nujna za ohranitev življenja 2. nav. mn., knjiž. nakazovanje, napredovanje, opozarjanje: njihove indikacije temeljijo na statističnih podatkih; indikacija razvoja / za tako rešitev ni prepričljivih indikacij znakov / o svojem stališču niso dali nobenih indikacij izjav, pojasnil ♪
  4.      indikátor  -ja m (ȃ) 1. navadno s prilastkom kar napoveduje ali kaže stanje ali nakazuje razvoj česa; kazalec, kazalnik: evidenca je dober indikator; pri določanju naklade je treba pretehtati vse indikatorje; indikator proizvodnega gibanja; zanesljiv indikator o kulturnih potrebah // ekon. številčni podatek, ki kaže stanje ali nakazuje razvoj kakega gospodarskega pojava: finančni, obračunski indikatorji; indikator uvoza 2. kem. organsko barvilo, katerega barva se spreminja v odvisnosti od koncentracije vodikovih ionov: z indikatorji določati kislost tekočine; lakmus in drugi indikatorji ◊ strojn. indikator aparat, ki kaže odvisnost tlaka v valju batnega stroja od lege bata; teh. indikator za plin priprava za ugotavljanje prisotnosti določenega plina v plinski zmesi ♪
  5.      indikátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na indikator: indikatorska vrednost pojava / indikatorski papir z indikatorjem prepojen papir / indikatorski diagram diagram, ki kaže odvisnost tlaka v valju batnega stroja od lege bata ♪
  6.      indíkcija  -e ž (í) zgod., v srednjeveških listinah označevanje let po petnajstletnih ciklusih, računanih od leta 3 pred našim štetjem: datirati po indikcijah // število, ki označuje vrstni red določenega leta v petnajstletnem ciklusu, rimsko število ♪
  7.      ìndiskrétnost  -i ž (ȉ-ẹ̑) 1. lastnost, značilnost indiskretnega človeka: prizadela ga je njena indiskretnost; nesramna indiskretnost 2. indiskretno dejanje: zagrešil je grdo indiskretnost ♪
  8.      ìndisponíran  -a -o prid. (ȉ-ȋ) ki v danem času ni pripravljen, sposoben za kaj, nerazpoložen: tenorist je bil nekoliko indisponiran; za vožnjo je bil tega dne močno indisponiran / tekmovalec je bil indisponiran ∙ imel je malo vročine in je bil indisponiran se ni dobro počutil ♪
  9.      ìndispozícija  -e ž (ȉ-í) knjiž. nerazpoloženje, slabo počutje: pri včerajšnji predstavi je bila opazna pevčeva trenutna indispozicija ♪
  10.      individualíst  -a m (ȋ) 1. kdor zelo poudarja pomen in interese posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo: individualist je, zato se ne vživi v skupne probleme / slabš. samo nase misli, je izrazit individualist sebičnež, egoist 2. pristaš individualizma: individualisti in kolektivisti ♪
  11.      individualístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od individualist: ne more se sprijazniti s tem, ker je individualistka ♪
  12.      individualizácija  -e ž (á) glagolnik od individualizirati: rešitev te naloge zahteva individualizacijo dela; proces individualizacije / individualizacija vzgoje / individualizacija jezika, vloge / pokazala se je potreba po individualizaciji pouka ♦ jur. individualizacija kazenskih sankcij odmerjanje kazenskih sankcij po individualnih storilčevih razmerah ♪
  13.      individualízem  -zma m (ȋ) 1. nazor, ki zelo poudarja pomen in interese posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo: izogibati se individualizma; pristaš individualizma // miselnost, ravnanje, ki izraža tak nazor: razširil se je nebrzdan individualizem; egoizem in individualizem / družinski, umetniški individualizem 2. individualno vodenje, upravljanje, zlasti proizvajalnih sredstev: gospodarski individualizem ◊ filoz. etični individualizem nazor, da je najvišji cilj, največja vrednota samo posameznik; filozofski individualizem nazor, da obstaja samo posamezno bitje ali stvar ♪
  14.      individualizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. skupinsko, kompleksno obravnavanje česa spremeniti v individualno: individualizirati vzgojo / individualizirati družbeno zavest 2. knjiž. s poudarjanjem lastnosti, značilnosti orisati človeka kot posameznika: avtor je nosilca vodilne ideje prepričljivo individualiziral / individualizirati značaje // vnesti v kaj osebne značilnosti, posebnosti: individualizirati pesniški izraz, jezik, odrski lik, slog 3. družbeno, kolektivno, zlasti proizvajalna sredstva, spremeniti v privatno: individualizirati gospodarstvo ◊ ped. individualizirati pouk prilagoditi pouk sposobnostim, posebnostim ali interesom posameznih učencev individualizírati se knjiž. ločiti se, odcepiti se, osamosvojiti se: končno se je individualiziral v samostojnosti mišljenja / narod se je individualiziral šele v posebnih političnih in kulturnih razmerah individualizíran -a -o: individualiziran pesniški izraz; individualiziran odrski lik; individualizirana zemlja; osebe v drami so le rahlo individualizirane ♪
  15.      indivíduum  -dua tudi -a m (ȋ) 1. vsak, ki je mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote; posameznik: kolektiv je sestavljen iz individuov; boriti se za pravice človeka kot individua 2. knjiž. bitje, ki je sposobno misliti in govoriti; človek: v pogovoru sodelujeta vselej vsaj dva individua; miselna prodornost je pri vsakem individuu drugačna // s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: visoko moralen individuum; umetniški, vsestransko razviti individui 3. nav. slabš. človek, oseba sploh: ta individuum je kaj vem odkod; s takim individuom se nočem družiti / bil je v seznamu nevarnih individuov 4. knjiž., redko del večje celote, ki ima določeno samostojnost; enota: skladno zaokrožena skupina stavbnih individuov ◊ biol. (posamezen) organizem, osebek; filoz. posamezno bitje ali stvar, ki je ni mogoče deliti, ne da bi z delitvijo prenehal njen obstoj ♪
  16.      índoevrópski  -a -o prid. (ȋ-ọ̑) lingv. nanašajoč se na skupino jezikov istega izvora, ki so se do novega veka govorili od Indije do zahodne Evrope: indoevropsko primerjalno jezikoslovje / indoevropski jeziki / indoevropski prajezik teoretično vzpostavljeni jezik, iz katerega so se razvili indoevropski jeziki ♪
  17.      indoktrinácija  -e ž (á) glagolnik od indoktrinirati: intenzivirati politično indoktrinacijo / indoktrinacija mišljenja / biti pod stalno indoktrinacijo pod vplivom določene doktrine, nazora ♪
  18.      indoktrinírati  -am nedov. in dov. (ȋ) publ. delati, povzročati, da kdo sprejme določeno doktrino, nazor: s propagando indoktrinirati množice / indoktrinirati študente za določene cilje // sestavljati, oblikovati kaj v doktrino: skušali so indoktrinirati svoje ideje in ideale indoktriníran -a -o: vsi so bili indoktrinirani s to idejo ♪
  19.      indosírati  -am dov. in nedov. (ȋ) fin. prenesti pravice, ki izhajajo iz vrednostnega papirja, z izjavo, napisano na njegovi hrbtni strani: indosirati komu menico ♪
  20.      inducírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. sklepati iz posameznega na splošno: pravilno inducirati / iz nekaterih pojavov inducirati pravila, resnice // redko povzročati, vzbujati: dogodki so inducirali poseben razvoj; inducirati čustva 2. elektr. vzbujati električno napetost s spreminjanjem magnetnega pretoka: inducirati napetost v tuljavi inducíran -a -o: inducirani tok tok, ki ga povzroči inducirana napetost v električnem krogu; inducirana napetost; inducirane spremembe ♪
  21.      indukcíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na indukcijo: indukcijski dokaz / indukcijska metoda induktivna metoda / indukcijski motor motor na izmenični električni tok; indukcijski števec števec, ki deluje na izmenični električni tok; indukcijsko segrevanje ♪
  22.      induktívnost  -i ž (ȋ) fiz. sorazmernostni koeficient med magnetnim pretokom in električnim tokom po tuljavi: enota induktivnosti / dušilka ima veliko induktivnost ♪
  23.      indúlt  -a m (ȗ) jur., v cerkvenem pravu pravica, ki jo podeli papež posamezniku ali kraju mimo sicer veljavnih predpisov: privilegiji in indulti ♪
  24.      industrializácija  -e ž (á) uvajanje, širjenje industrijske dejavnosti na določenem področju: pospeševati industrializacijo; hitra, intenzivna industrializacija države; načrt industrializacije // uvajanje industrijskih proizvajalnih sredstev v določeno gospodarsko dejavnost: industrializacija kmetijstva / industrializacija podjetja ♦ grad. industrializacija gradnje uvajanje industrializirane gradnje ♪
  25.      industrialízem  -zma m (ȋ) ekon. industrijska usmerjenost gospodarske politike: industrializem in agrarizem ♪

   25.276 25.301 25.326 25.351 25.376 25.401 25.426 25.451 25.476 25.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA