Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (25.151-25.175)



  1.      hudomúšnica  -e ž () 1. hudomušna ženska: nekatere hudomušnice so mu začele nagajati 2. ekspr. hudomušna misel: njegovo govorjenje je polno hudomušnic in domislic
  2.      hudoúriti  -im nedov.) ekspr. teči kot hudournik: vode hudourijo po pobočjih v dolino // razburjeno se premikati, divjati: hudourila je po hiši
  3.      hudováti se  -újem se nedov.) biti hud, jezen: hudoval se je in preklinjal; nič se ne huduj; mati se je zaradi otrokove neubogljivosti zelo hudovala; huduje se na ljudi, ki ga opravljajo; hudovala se je nad materjo, ker je ni pustila na ples hudujóč se -a -e: hitro se je umaknil s ceste, hudujoč se na šoferje in divji promet
  4.      hudožív  -a -o prid. ( í) nar. zelo utrujen, zbit: Toda kdaj je Berta, naj je prišla še tako hudoživa poleti iz Križa, šla potem spat? (A. Rebula)
  5.      huhú  medm. () 1. posnema glas sove, tuljenje, hud jok: huhu, se je oglašala sova 2. posnema glas pri hukanju: huhu, si je hukal v roke
  6.      húj  medm. () 1. izraža občutek groze, zoprnosti; hu: huj, tako se bojim; zebe me, huj! 2. posnema glas sove, tuljenje, hud jok: uharica vpije: huj, huj
  7.      hújskanje  -a s () glagolnik od hujskati: hujskanje k uporu; hujskanje enega naroda zoper drugega
  8.      hujskaríja  -e ž () slabš. hujskaško govorjenje ali ravnanje: protidržavna hujskarija
  9.      hújšati 2 -am nedov. () delati hujše, slabše: revščina je hujšala njegovo žalostno usodo; odnosi med sosedi se hujšajo; mednarodna politična situacija se hujša / bolezen se mu hujša
  10.      húkati  -am nedov. () 1. izdihavati zrak in z njim kaj ogrevati: hukati v roke; hukati si v premrle prste; otroci hukajo v zaledenelo šipo 2. oglašati se z glasom hu: čuk, sova huka / parniki so monotono hukali
  11.      hulahúp  in holahóp neskl. pril. (; ọ̑) v zvezi hulahup nogavice ženske nogavice in hlačke, izdelane v enem kosu: nositi hulahup nogavice
  12.      huligán  -a m () mladoletnik, ki v želji po uveljavljanju krši splošno veljavne družbene norme: skupina predrznih huliganov
  13.      huligánski  -a -o prid. () nanašajoč se na huligane: huliganski prestopki / ekspr. huligansko vedenje
  14.      húliti se  -im se nedov. (ú ū) pritajeno, sključeno hoditi: lisica se huli okrog kokošnjaka / tesno stisnjen k zemji se huli proti vasi; pren. mrak se je hulil v vežo // ekspr. neodkrito, potuhnjeno se vesti: zmeraj se huli, nikoli ne pogleda v oči
  15.      húlja  -e ž (ū) zastar. potuhnjenec, podlež: namesto odločnega in ponosnega moža smo srečali huljo / zmerjali so ga s huljo
  16.      húlman  -a m () zool. indijska, v skupinah živeča opica, ki se hrani z listjem, Presbytis entellus
  17.      humán  -a -o prid. () 1. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti, človeški: do svojih nasprotnikov je bil human; biti human s podrejenimi / humana zakonodaja; humano čustvo / humani odnosi // ki ima namen pomagati ljudem, človekoljuben: human človek / humana akcija krvodajalcev 2. knjiž. nanašajoč se na človeka: humani virus / humana biologija humáno prisl.: ravnati humano z ujetniki
  18.      humaníst  -a m () 1. pripadnik humanizma: spisi srednjeveških pisateljev in razprave učenih humanistov 2. človek, katerega nazori temeljijo na spoštovanju človeškega dostojanstva in skrbi za človeka: bil je velik humanist / socialistični humanist 3. kdor se ukvarja s kako humanistično vedo: nasprotja med tehnokrati in humanisti // star. strokovnjak za klasične jezike in kulturo; klasični filolog: na klasični gimnaziji poučuje nekaj dobrih humanistov
  19.      humanístka  -e ž () ženska oblika od humanist: izobražena ženska je in velika humanistka
  20.      humanístovski  -a -o prid. () zastar. humanističen: humanistovski učenjaki
  21.      humanitárec  -rca m () nav. iron. humanitaren človek: ti sentimentalni humanitarci
  22.      humanizácija  -e ž (á) glagolnik od humanizirati: humanizacija kazenskega prava
  23.      humanízem  -zma m () 1. kulturno in umetnostno gibanje v renesansi, ki je poudarjalo pomen človeka, njegovega življenja: doba humanizma in renesanse 2. nazor, ki temelji na spoštovanju človeškega dostojanstva in skrbi za človeka: v teh besedah se razodeva globok humanizem / socialistični humanizem
  24.      humanizírati  -am nedov. in dov. () delati kaj človeško, dobro, plemenito, človečiti: humanizirati človeka; humanizirati mednarodne odnose / humanizirati vzgojo humanizíran -a -o: humanizirana človeška družba
  25.      húmbug  -a m () knjiž., ekspr., navadno v povedni rabi prevara, goljufija, slepilo: vse to je laž in humbug; takšna trditev je navaden humbug

   25.026 25.051 25.076 25.101 25.126 25.151 25.176 25.201 25.226 25.251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA