Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (24.876-24.900)


  1.      hitlerjánka  -e ž (ȃ) ženska oblika od hitlerjanec: bila je zagrizena hitlerjanka ♪
  2.      hitón  -a m (ọ̑) 1. pri starih Grkih ohlapno oblačilo brez rokavov, navadno iz enega kosa blaga: hiton iz dragocene tkanine 2. zool. morski mehkužec, pokrit na hrbtu z osmimi prekrivajočimi se ploščicami, Chiton ♪
  3.      hítrc  -a m (ȋ) ekspr. hiter človek: pri delu je bil izreden hitrc / dolgonogi hitrc ♪
  4.      hitro...  prvi del zloženk nanašajoč se na hiter: hitrobežen, hitrorezen, hitrostrelka ♪
  5.      hitropís  -a m (ȋ) 1. biblio. poenostavljena pisava z med seboj povezanimi črkami; kurziva: kaligrafski način pisanja se je mešal s hitropisom 17. stoletja 2. biblio. pisava v starem in srednjem veku, v kateri se uporabljajo namesto posameznih besed določeni znaki; tahigrafija: velik pomen hitropisa za kulturni razvoj starih narodov 3. redko stenografija ♪
  6.      hitropísec  -sca m (ȋ) 1. v starem in srednjem veku pisar, ki uporablja tahigrafijo: samostanski hitropisec 2. redko stenograf: hitropisec zapisuje pogovor ♪
  7.      hitróst  -i ž (ọ̑) 1. v časovni enoti opravljena pot: hitrost enakomerno narašča; povečati, zmanjšati hitrost; zaradi prevelike hitrosti je zaneslo vozilo s ceste; maksimalna, povprečna hitrost; hitrost vetra, zvoka; hitrost širjenja elektromagnetnih valov; hitrost sto kilometrov na uro; merjenje hitrosti / nadzvočna, svetlobna hitrost; pristajalna hitrost letala ♦ astr. ubežna hitrost ki jo mora dobiti telo, da premaga privlačno silo nebesnega telesa; teh. ekonomična ali ekonomska hitrost hitrost vozila, pri kateri sta poraba goriva in obraba gibljivih delov sorazmerno najmanjši; vrtilna hitrost 2. žarg., avt. možnost za spremembo razmerja med številom vrtljajev gnane in gonilne gredi menjalnika pri motornem vozilu; prestava: avtomobil ima štiri hitrosti // položaj zobnikov v menjalniku ob določenem razmerju vrtljajev gnane in gonilne gredi; prestava: menjati hitrost; voziti v tretji hitrosti, s tretjo hitrostjo ♪
  8.      hjá  in hjà medm. (ȃ; ȁ) izraža obotavljanje, pomislek, dvom: hja, mogoče pa bo šlo; hja, da res nisi zdrav? // izraža (zadržano) pritrjevanje: »Ali imaš dobro stanovanje?« »Hja, še kar.« ♪
  9.      hk  [hǝ̀k] medm. (ǝ̏) posnema glas pri kolcanju: kdo le toliko name misli, hk / natakarica, še, hk, en liter ♪
  10.      hkráti  prisl. (ā) izraža istočasnost: prihajajo hkrati od več strani; govorijo vsi hkrati / vojska in lakota, vse hkrati je prišlo nad nas; hkrati s sejmom bo modna prireditev skupaj, obenem; preskakuje po tri stopnice hkrati naenkrat // izraža vzporedno različnost: rad te pohvali, hkrati ti pa ne zamolči napak; mora biti uradnica in gospodinja hkrati ♪
  11.      hkrátnost  -i ž (ā) lastnost, značilnost hkratnega: hkratnost napadov; hkratnost proizvodnje in potrošnje električne energije ♪
  12.      hláčast  -a -o prid. (á) po obliki podoben hlačam: hlačasta parcela ♪
  13.      hlačáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. nerodno, okorno hoditi, navadno v prevelikih hlačah: deček hlača za materjo / medved je hlačal prek jase // slabš. hoditi: začel si je domišljati, da je umetnik in je hlačal po mestu s široko pentljo okoli vratu ♪
  14.      hláče  hláč ž mn. (á ȃ) oblačilo, zlasti moško, ki obdaja spodnji del telesa in vsako nogo posebej: nositi, obleči, sleči, strgati hlače; irhaste, platnene hlače; hlače do kolen / delovne, jahalne, smučarske hlače; ženske hlače; dolge hlače katerih hlačnice segajo približno do gležnjev; kratke hlače katerih hlačnice segajo najdlje do kolen; hlače na zvonec ki imajo hlačnice spodaj razširjene / spodnje hlače del moškega spodnjega perila v obliki hlač ● pog., ekspr. hlače se mu tresejo boji se, strah ga je; pog. guliti, trgati hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; šalj. izprašiti, pomeriti komu hlače natepsti ga; iron. v tej družini pa žena hlače nosi odloča, ukazuje; šalj. pes mu je pomeril hlače mu je raztrgal hlače; pog., ekspr. ti je srce v hlače padlo? si se zbal, izgubil pogum; nizko ta bi se v podobni situaciji že zdavnaj v hlače (podelal) bi se zbal, izgubil pogum in zato popustil, odnehal; pog., ekspr. skočiti v hlače zelo hitro jih obleči; ekspr. koliko pa te je v hlačah spoprimi se z menoj, če si upaš ◊ lov. zelo dolge in goste dlake ali perje po nogah nekaterih sesalcev ali ptičev; teh. črki Y podoben kos cevovoda ♪
  15.      hláček  -čka m (ȃ) ljubk. majhen otrok, ki nosi hlače: naš mali hlaček ♪
  16.      hláčice  -čic ž mn. (á ȃ) nav. ekspr. hlačke: deček je dobil prve hlačice / svilene damske hlačice ∙ pog., ekspr. zdaj se hvališ, takrat so se ti pa hlačice tresle bal si se, strah te je bilo ♦ lov. zelo dolge in goste dlake ali perje po nogah nekaterih sesalcev ali ptičev ♪
  17.      hláčke  hláčk ž mn. (á ȃ) 1. manjšalnica od hlače: srajčke in hlačke je za otroke kar sama sešila / kopalne, telovadne hlačke 2. del ženskega spodnjega perila v obliki hlač, s kratkimi hlačnicami ali brez njih: kombineža in hlačke ♪
  18.      hláčman  -a m (ȃ) ekspr. kdor nosi (prevelike) hlače, navadno otrok: kar si takle majcen hlačman vtepe v glavo, hoče tudi doseči ♪
  19.      hláčmanka  -e ž (ȃ) šalj. ženska oblika od hlačman: poglej jo hlačmanko ♪
  20.      hlád  -a tudi -ú m (ȃ) 1. zmerno nizka temperatura: čutiti hlad; jutranji, večerni hlad; prijeten hlad; razgret konj je podrhtaval od hlada / hlad cerkve / postaviti jed na hlad na hladno; iti v hladu, star. za hlada v tistem delu poletnega dne, ko je prijetno hladno; ležati v hladu na prijetno hladnem prostoru, mestu, navadno na prostem / hlad piha, veje hladen veter, zrak 2. nav. ekspr. zadržanost, neprijaznost: v očetovem glasu je bilo čutiti hlad; hlad njegovega odgovora ga je močno prizadel / v dvorani je zavladal mrtvaški hlad / publ. neonski hlad modernega sveta ♪
  21.      hladétina  -e ž (ẹ̑) 1. knjiž. žolca: pripraviti hladetino; trese se kakor hladetina 2. gastr. zaradi dodane želatine ali škroba strjena sadna ali škrobnata sladka jed: jabolčna, pomarančna hladetina ♪
  22.      hladétinast  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. podoben žolci: hladetinasta gmota ♪
  23.      hladílec  -lca [tudi u̯c] m (ȋ) gost. posoda za hlajenje buteljčnih vin pri serviranju; čebrič: na mizi je stal hladilec s steklenico šampanjca / namizni hladilec ♦ teh. del hladilne naprave, ki odvaja toploto ♪
  24.      hladílnik  -a m (ȋ) 1. naprava za shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri nizki temperaturi: dati meso v hladilnik; stotridesetlitrski hladilnik; hladilnik za mleko; industrijski hladilnik večja hladilna naprava ♦ elektr. absorpcijski hladilnik ki deluje na principu absorpcije plinov; kompresorski hladilnik ki deluje na principu zniževanja temperature pri ekspanziji hladilne tekočine // vozilo s tako pripravo: nasproti mu je pripeljal hladilnik; tovornjak hladilnik; vagon hladilnik 2. priprava za hlajenje, ohlajevanje: avtomobilski hladilnik; laboratorijski hladilnik; kačasto zvita cev v hladilniku za žganjekuho ♪
  25.      hladílo  -a s (í) 1. sredstvo za hlajenje: delovanje hladila 2. knjiž. tolažba, uteha: v pesmih je iskal hladila za bolečine srčnih ran ♪

   24.751 24.776 24.801 24.826 24.851 24.876 24.901 24.926 24.951 24.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA