Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (24.794-24.818)



  1.      hierarhíja  -e ž () razvrstitev po položaju, funkcijah, pomembnosti: hierarhija v politiki, vojski / hierarhija jezikov; hierarhija vrednot / razporediti po hierarhiji // visoki dostojanstveniki, zlasti cerkveni: verniki in hierarhija; v navzočnosti uradniške hierarhije
  2.      hierátski  -a -o prid. () arheol., v zvezi hieratska pisava poenostavljena hieroglifska pisava v starem Egiptu
  3.      hieroglífski  -a -o prid. () nanašajoč se na hieroglife: hieroglifski napis na obelisku / hieroglifska pisava najslovesnejša staroegipčanska slikovna pisava, navadno vklesana v kamen / podpisal se je s hieroglifskim podpisom
  4.      hífa  -e ž () bot. enocelična ali večcelična nitasta tvorba, ki sestavlja micelij, glivna nitka
  5.      higro...  prvi del zloženk nanašajoč se na vlago: higrofit, higrograf, higroskop
  6.      higrométer  -tra m (ẹ̄) meteor. priprava za merjenje relativne vlage v zraku, vlagomer
  7.      higrometríja  -e ž () meteor. nauk o merjenju vlage v zraku
  8.      higroskóp  tudi higroskòp -ópa m (ọ̑; ọ́) teh. priprava za merjenje vlažnosti: meriti vlažnost zraka s higroskopom; higroskop za določanje vlage v lesu, papirju in gradbenem materialu
  9.      higroskópnost  -i ž (ọ̑) fiz. lastnost, značilnost higroskopnega: izkoriščanje higroskopnosti pri sušenju zraka
  10.      hihíkanje  -a s () glagolnik od hihikati: slišalo se je pridušeno hihikanje
  11.      hihíkati  -am tudi hihíkati se -am se nedov. () redko hihitati se: navihano je hihikal; tovariši so pritajeno hihikali po kotih
  12.      hihít  -a m () (pritajen) visok smeh: slišati je bilo pridušen hihit
  13.      hihitáti se  -ám se tudi -íčem se tudi hihítati se -am se nedov., í; ) (pritajeno) z visokim glasom se smejati: dekleta so se polglasno hihitala; hihitati se od zadovoljstva; star. otroci na zapečku so hihitali hihitajóč se -a -e: hihitajoči se otroci; hihitajoč smeh
  14.      hihitàv  -áva -o prid. ( á) ki se (rad) hihita: hihitava ženska
  15.      hihòt  -ôta m ( ó) (pritajen) smeh: iz kota sobe je prihajal hihot
  16.      hijacínt  -a m () 1. knjiž. hijacinta: hijacinti dišijo 2. min. poldrag kamen oranžne barve: prstan s hijacintom
  17.      híkori  -ja m () severnoameriško drevo, ki daje trd, prožen les: les, orehi hikorija / pog. smuči iz hikorija hikorijevega lesa
  18.      hilozoízem  -zma m () filoz. nauk grških filozofov, da je življenje lastnost materije
  19.      himalaízem  -zma m () alp. vzpenjanje na najvišje vrhove Himalaje
  20.      himalájski  -a -o prid. () nanašajoč se na Himalajo: himalajski vrhovi / himalajska odprava ♦ bot. himalajska cedra vedno zeleno, macesnu podobno drevo s trpežnim lesom, po izvoru iz Azije, Cedrus deodara
  21.      himêra  -e ž () v grški mitologiji bitje z levjo glavo, kozjim trupom in zmajevim repom: motiv himere v antični literaturi / himere na gotski cerkvi; pren., ekspr. včasih je razločno zaznaval rast oblastniške himere v sebi in v tovariših
  22.      hímnika  -e ž (í) lit. himnično pesništvo, himne: latinska himnika // himnično izražanje: vzvišena himnika njegovih pesmi
  23.      hinávček  -čka m () ekspr. manjšalnica od hinavec: priliznjen hinavček
  24.      hinávčiti  -im nedov.) hinavsko se vesti ali govoriti: prilizoval se je in hinavčil, samo da bi dosegel svoj namen; ne hinavči, saj te poznam; hinavčiti pred ljudmi // preh. prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično; hliniti: hinavčiti pobožnost, začudenje
  25.      hinávec  -vca m () hinavski človek: sami hinavci in koristolovci so; nesramen hinavec

   24.669 24.694 24.719 24.744 24.769 24.794 24.819 24.844 24.869 24.894  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA