Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (24.626-24.650)


  1.      hajdúk  -a m (ū) pri nekaterih južnoslovanskih narodih 1. nekdaj borec, ki se na gverilski način bori proti turškemu okupatorju: četa hajdukov; pesmi o hajdukih 2. slabš. cestni ropar, razbojnik: orožniki ženejo hajduka ♪
  2.      hajdúkinja  -e ž (ū) ženska oblika od hajduk: junaške hajdukinje ♪
  3.      hajdukováti  -újem nedov. (á ȗ) pri nekaterih južnoslovanskih narodih, nekdaj delovati, živeti kot hajduk: ženske so delale doma, moški pa hajdukovali ♪
  4.      hajdúški  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na hajduke ali hajduštvo: hajduška četa / hajduško življenje ♪
  5.      hájka  -e ž (ȃ) med narodnoosvobodilnim bojem manjša vojaška ali policijska akcija proti partizanskim enotam: hajke so zajele ves predel; umikati se hajki // pog., ekspr. mrzlično, množično prizadevanje za kaj: hajka za maslom / v pisarni imamo izredno veliko dela, pravo hajko ♪
  6.      hájkati  -am nedov. (ȃ) med narodnoosvobodilnim bojem z manjšo vojaško ali policijsko akcijo nastopati proti partizanskim enotam: policija nas je hajkala cele dneve; Italijani že spet hajkajo po Krimu hájkati se žarg. biti preganjan s takimi akcijami: že več kot tri leta se hajkamo po gozdovih ♪
  7.      hájlovec  -vca m (ȃ) pog., slabš., pri nacistih kdor (rad) pozdravlja s heil: zagrizen nemškutar in hajlovec ♪
  8.      hála  -e ž (á) 1. velik pokrit in zaprt prostor, navadno brez stropa, namenjen zlasti za industrijska dela ali večje prireditve: podrla se je streha nad tovarniško halo; športna hala; konstrukcija za veliko halo / kinematografsko podjetje je zgradilo novo halo s tisoč sedeži dvorano / v daljavi je videl pristaniške hale 2. redko avla: hotelska hala ♪
  9.      halabúka  -e ž (ȗ) ekspr., redko hrup, trušč: peklenska halabuka ♪
  10.      halalí  m neskl. (ȋ) lov. znak z rogom pri večjem lovu s konji in psi, da je divjad uplenjena: trobiti halali ♪
  11.      hálaš  -a m (ȃ) žarg., pri dravskih splavarjih odsek reke, ki je viden med dvema ovinkoma: Vožnja je postajala z vsakim halašem nevarnejša (A. Ingolič) ♪
  12.      hálda  -e ž (ȃ) žarg., mont. kup jalovine, zlasti iz rudnika; jalovišče: halde so spremenile pokrajino ♪
  13.      halít  -a m (ȋ) min. rudnina natrijev klorid, kamena sol ♪
  14.      hálja  -e ž (á) plašču podobno ohlapno, navadno zaščitno vrhnje oblačilo: nositi, zapeti haljo; ogrniti si haljo; oblečen v haljo / bolniška, delovna, šolska halja; domača halja za nošenje doma, v stanovanju; jutranja halja / meniška, samostanska halja kuta; pren., ekspr. planine so zavite v meglene halje ♪
  15.      háljina  -e ž (ā) zastar. halja: ženska v dolgi domači haljini ♪
  16.      hall  -a [hôl] m (ȏ) zlasti v angleškem in ameriškem okolju avla: hotelski hall // večji predprostor v družinski hiši, namenjen tudi za sprejemanje gostov: čaj so ponudili v hallu ♪
  17.      haló 2 -ja m (ọ̑) meteor. svetel kolobar okrog Lune, Sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju: lunin, sončni halo; neskl. pril.: psih. halo efekt in haloefekt pojav, da se določena oseba ocenjuje po osebnem vtisu ♪
  18.      haló  tudi hàlo medm. (ọ̑; ȁ) izraža opozorilo: halo, halo(oo), oglasi se vendar / halo, kdo je pri telefonu // izraža ukaz, spodbudo: halo, otroci, domov ♪
  19.      halódri  -ja m (ọ̑) slabš. neresen, lahkomiseln, neuglajen človek: zakaj poslušaš tega halodrija ♪
  20.      haloíd  -a m (ȋ) kem. halogenid ♪
  21.      halucinácija  -e ž (á) psiht. zaznava, ki nastane zaradi možganskih ali duševnih motenj: doživljati, imeti halucinacije; v halucinacijah je videla bele miške; slušna, vidna halucinacija / ni vedel, ali je halucinacija ali resnica ♪
  22.      hálva  -e ž (ȃ) orientalsko pecivo iz moke, medu, sladkorja, orehov in beljakov ♪
  23.      hámburški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Hamburg: hamburško pristanišče ♦ gastr. hamburška slanina prekajena slanina s plastmi mesa ♪
  24.      hán  -a m (ȃ) v orientalskem okolju gostišče s prenočišči in prostori za živali: posedali so pred hanom in pili kavo; karavana je prenočila v hanu ♪
  25.      handicap  tudi hendikep -a [hêndikep] m (ȇ) šport., pri nekaterih tekmovanjih izenačenje možnosti za zmago, tako da dobi na začetku tekmovanja močnejši tekmovalec težje pogoje: pristati na handicap; tekmovati po pravilih handicapa // publ. kar spravi koga v neenak, slabši položaj: izključitev igralca je bila za naše moštvo precejšen handicap; kolektivu tovarne je kljub vsem handicapom uspelo osvojiti svetovni trg; neskl. pril.: handicap tekma, vožnja ♪

   24.501 24.526 24.551 24.576 24.601 24.626 24.651 24.676 24.701 24.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA