Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (24.594-24.618)



  1.      gúncvet  -a m () ekspr. malopriden, malovreden človek: ve, kateri guncvet je to naredil
  2.      gúnj  -a m (ū) zastar. (volnena) odeja, zlasti slabša: zaviti se v gunj; konja je odel z debelim gunjem
  3.      gurmán  tudi gúrman -a m (; ) kdor ima rad dobre, izbrane jedi in pijače, sladokusec: velik gurman je; jedla je s slastjo gurmana; pren., ekspr. predstava bo zadovoljila še tako velike gurmane
  4.      gúsar  -ja m () nekdaj član posadke na ladji, ki napada in pleni tuje ladje: bitka z gusarji
  5.      gúsle  -sel ž mn. () pri nekaterih južnoslovanskih narodih ljudsko glasbilo z eno struno in močno upognjenim lokom: igrati na gusle; pevec z guslami
  6.      gutapêrča  -e ž () teh. posušen mleček iz nekaterih tropskih rastlin, ki se rabi zlasti za izolatorje: izdelki iz gutaperče
  7.      guturál  -a m () lingv. glas, tvorjen v žrelni votlini, goltnik: arabski guturali
  8.      guvernánta  -e ž () v nekaterih deželah privatna vzgojiteljica in učiteljica: njena vzgoja je bila prepuščena raznim varuškam in guvernantam; njegovi otroci imajo guvernanto; bila je za guvernanto v bogati družini
  9.      guvernêr  -ja m () 1. v nekaterih zveznih državah kdor ima najvišjo izvršilno oblast v posamezni zvezni državi: volitve guvernerjev 2. v nekaterih državah kdor ima najvišjo izvršilno oblast v kaki koloniji ali pokrajini: poslali so ga za guvernerja v majhno kolonijo; sprejem pri guvernerju 3. predstojnik emisijske banke: na tiskovni konferenci je govoril guverner Narodne banke
  10.      guvernêrka  -e ž () 1. ženska oblika od guverner: kandidira za guvernerko 2. star. guvernerjeva žena
  11.      gváš  -a m () um. slikarska tehnika, pri kateri se s pokrivajočimi vodenimi barvami slika zlasti na papir: slika v gvašu // slika v tej tehniki: razstava akvarelov in gvašev; neskl. pril.: gvaš tehnika
  12.      gvélf  -a m (ẹ̑) zgod., v Italiji, v srednjem veku pristaš papeževe politike, usmerjene proti cesarjevi politiki: najprej je bil gvelf, nato gibelin
  13.      gveríla  -e ž () zlasti v neevropskih deželah bojevanje v majhnih skupinah na zasedenem ozemlju proti okupatorju ali v državljanski vojni: zatreti gverilo; učinkovitost gverile // skupina gverilcev: poročal je o delovanju gveril
  14.      gverílec  -lca m () kdor se udeležuje gverile: nenaden napad gverilcev
  15.      gvinéja  -e ž (ẹ̑) 1. num. angleški zlatnik z vrednostjo enaindvajsetih šilingov, kovan od 17. do 19. stoletja: ima še nekaj gvinej 2. v angleškem okolju enaindvajset šilingov: zasluži po dve gvineji na dan
  16.      gvózditi  -im tudi gvozdíti -ím nedov. (ọ̄; í) 1. alp. plezati z opiranjem ob dve steni: s skrajnim naporom so gvozdili kvišku 2. zastar. z zagozdo utrjevati; gozditi: gvozditi steber
  17.      h  [há in hǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, h hája tudi h-ja (ā; ǝ̏) deveta črka slovenske abecede: mali h // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: onemitev haja ◊ lingv. grlni h ki se tvori z rahlo priporo h neskl. pril. deveti po vrsti: odstavek h ◊ muz. ton h ton na sedmi stopnji C-durove lestvice; H-dur durov tonovski način s petimi višaji; h-mol molov tonovski način z dvema višajema; šah. kmet na h-liniji v osmi navpični vrsti z leve strani; voj. H bomba hidrogenska bomba
  18.        inmedm. (; ) 1. posnema glas pri smejanju: ha, smešno; ha, ha, ha, se je smejal 2. izraža posmeh: ha, ti da bi kaj naredil 3. izraža opozorilo, presenenje: ha, tu je prepad; ha, kje tičiš?
  19.      haaški  -a -o [háš-] prid. () nanašajoč se na Haag: haaška industrija ♦ jur. haaške konvencije meddržavni dogovori, zlasti o vojnem in nevtralnostnem pravu iz leta 1899 in 1907; haaško razsodišče stalno meddržavno razsodišče v Haagu, ki poravnava spore med državami; haaško sodišče glavni sodni organ Organizacije združenih narodov v Haagu, ki sodi o sporih med državami
  20.      habanêra  -e ž () tangu podoben kubanski ljudski ples: zaplesati habanero // skladba za ta ples
  21.      habilitírati  -am dov. in nedov. () 1. priznati komu pravico predavati na visoki šoli: habilitirali so ga za docenta filozofije 2. ped. usposobiti duševno ali telesno prizadete, zlasti mladino: habilitirati invalidnega otroka habilitírati se pridobiti pravico predavati na visoki šoli: habilitiral se je za izrednega profesorja habilitíran -a -o: habilitiran predavatelj
  22.      hábiti  -im nedov.) redko pohabljati, kvariti: pri mučenju so jim habili telesa / takšno delo habi človekove umske moči
  23.      hábitus  -a m () knjiž. telesne in duševne lastnosti, značilnosti: s počitnic se je vrnil s popolnoma novim habitusom; telesni in duševni habitus mladih; pren. habitus naše gledališke kulture ◊ agr. celotna zunanja oblika rastline, živali; med. zunanjost in drža telesa
  24.      hádži  -ja m () v muslimanskem okolju kdor je romal v Meko: hadži z zelenim turbanom / neskl., kot pristavek k imenu tega človeka hadži Mustafa
  25.      háfnij  -a m (á) kem. težko taljiva kovina bele barve, element Hf

   24.469 24.494 24.519 24.544 24.569 24.594 24.619 24.644 24.669 24.694  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA