Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (24.501-24.525)


  1.      gròf  grôfa m, im. mn. grôfi in grôfje (ȍ ó) v nekaterih deželah plemič, za stopnjo nižji od kneza: postal je grof; bogat grof; živel je kot grof bahaško, imenitno / celjski grofje ♦ zgod. mejni grof ki je imel v lasti obmejno pokrajino ♪
  2.      grofíca  -e ž (í) 1. v nekaterih deželah plemkinja, za stopnjo nižja od kneginje: bogata grofica; drži se kot grofica bahaško, imenitno 2. grofova žena: grof in grofica ♪
  3.      grofíja  -e ž (ȋ) 1. v fevdalizmu grofova posest: za nagrado je dobil grofijo 2. v nekaterih državah večja upravna enota ♪
  4.      grôfinja  tudi grofínja -e ž (ó; í) grofova žena; grofica: grofinja je sprejela goste v salonu; oblečena je bila kakor kaka grofinja zelo bogato, imenitno ♪
  5.      grofóvski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na grofe: na pisma je pritisnil svoj grofovski pečat / bili so najemniki na grofovski posesti / podelili so mu grofovski naslov; biti grofovskega rodu / ekspr. hčeri je dal naravnost grofovsko doto zelo bogato, veliko grofóvsko prisl.: bil je (po) grofovsko oblečen; sam.: star. vse polje je prišlo pod grofovsko v grofovo last ♪
  6.      gróggy  [grogi] prid. neskl. (ọ̑) šport., v povedni rabi omotičen, oslabljen od udarcev (pri boksu): oba boksarja sta bila groggy ♪
  7.      grohotánje  -a s (ȃ) raba peša krohotanje: slišalo se je grohotanje moških in hihitanje žensk ♪
  8.      grólika  -e ž (ọ́) nar. vzhodno jagoda (na rožnem vencu): Spal sem v mali hiški, pri materi, in zaslišal, kako so potegnili molek in kako so začele grolike koščeno pošklepetavati (I. Potrč) ♪
  9.      gròm  grôma m (ȍ ó) zelo slišen glas ob blisku: grom se razlega; v daljavi je pobliskavalo, gromov pa ni bilo slišati; bobneč, votel grom / kot kletvica: da bi te grom; grom in strela, spet je tu // ekspr. temu podoben glas: grom topov / bojni grom ♪
  10.      grômek  -mka -o prid. (ó) ekspr. glasen, hrupen: gromek glas, smeh; pozdravili so ga z gromkim vzklikanjem // knjiž. zelo velik, ogromen: po gromkem uspehu je bil pozabljen grômko prisl.: zmaga je gromko odjeknila po vsem svetu; gromko se zakrohotati ♪
  11.      gromòt  -ôta m (ȍ ó) zastar. grmenje: slišal se je zamolkel gromot / gromot topov ♪
  12.      gromovít  -a -o prid. (ȋ) 1. ekspr. zelo glasen, hrupen: zavpil je z gromovitim glasom; gromovito ploskanje / ni bilo velikih, gromovitih besed navdušenih, vznesenih 2. zastar. poln grmenja: poletje je bilo viharno in gromovito gromovíto prisl.: gromovito se je zasmejal ♪
  13.      gromóvnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od gromovnik: ni bilo večje gromovnice, kot je bila ona ♪
  14.      gromóvnik  -a m (ọ̑) 1. ekspr. kdor zelo glasno, navdušeno govori, se zavzema za kaj: bil je eden izmed glavnih gromovnikov v skupščini; politični gromovnik / gromovnik svobode glasnik, oznanjevalec 2. knjiž. naslov za boga Jupitra ali Zeusa: veliki gromovnik / kot pristavek k imenu tega boga gromovnik Jupiter ♪
  15.      gromozánski  -a -o prid. (ȃ) ekspr. 1. zelo velik, ogromen: na cesti je stal gromozanski avtomobil; vihtel je gromozansko sekiro / ponujali so mu gromozansko vsoto denarja / gromozanska pošast grozna, strašna 2. redko močen, silovit: slišalo se je gromozansko razbijanje po vratih gromozánsko prisl.: kaj se pa tako gromozansko derete ♪
  16.      grómski  in grômski -a -o prid. (ọ̑; ō) ekspr. zelo glasen, hrupen: zaklical je z gromskim glasom; gromski smeh / kot kletvica gromska strela, kje si pa to dobil ♪
  17.      grós 3 -a [gro -ja] m (ọ̑) tekst. težka tkanina iz naravne svile v platneni vezavi ♪
  18.      grosgrain  -a [grogrên] m (ȇ) tekst. težka svilena tkanina, tkana kot rips ali platno: trakovi iz grosgraina ♪
  19.      grosulár  -ja m (ā) poldrag kamen zelenkaste, medeno rumene ali rdečkasto rjave barve: grosular ji ne ugaja ♦ min. kubični kalcijev aluminijev silikat ♪
  20.      gròš  grôša in gróša m (ȍ ó, ọ́) 1. nekdaj avstrijski novec, navadno za pet krajcarjev: dobiti groš; plačali so dva groša; nov, svetel groš; podobni sta si kot groš grošu // ekspr. denar sploh: oni niso brez groša; rada je zaslužila še kak groš ∙ ekspr. hiša ni vredna počenega groša zelo malo, nič; ekspr. judeževi groši denar, pridobljen z izdajo, lažjo; star. vse skupaj je pet krav za en groš neverjetno, nesmiselno; ekspr. nima pameti niti za (en) groš zelo malo, nič 2. avstrijski kovanec v vrednosti ene stotinke šilinga: za zvezek je dal tri šilinge in petdeset grošev // poljski kovanec v vrednosti ene stotinke zlota ♪
  21.      grotésk  -a m (ẹ̑) tisk. tip tiskarskih črk, za katerega so značilne enako debele poteze: staviti v grotesku ♪
  22.      grotéska  -e ž (ẹ̑) lit. delo, ki na grozljivo-smešen način prikazuje resničnost, življenje: igrali so grotesko; politična groteska / zgodba je tipična groteska // grozljivo-smešno prikazovanje resničnosti, življenja: opaziti je pisateljevo nagnjenje h groteski in bizarnosti / to je dežela protislovij in grotesk ◊ kor. ples s pretiranimi gibi in držami; muz. skladba grotesknega značaja; um. ornament, v katerem so med tanke rastlinske vitice vpletene figure ♪
  23.      grotésknost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost grotesknega: presenečala je grotesknost njegovih domislekov / v romanu se grotesknost prepleta s patosom ♪
  24.      grôza  -e ž (ó) 1. velik strah, združen z odporom do česa: groza ga je obšla; prevzela ga je taka groza, da je trepetal po vsem telesu; ta Goyeva slika mu vzbuja grozo; ekspr. kar drevenel je od groze; tresti se od groze, v grozi; ekspr. črna groza / gledala ga je z grozo v očeh / v povedno-prislovni rabi, s smiselnim osebkom v tožilniku: groza ga je njegovih odredb zelo se jih boji; groza ga je pred bolečinami // knjiž. grozotnost, pretresljivost: groza smrti 2. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža veliko težavnost, mučnost česa: groza je, če ti gre vse narobe; groza je bilo pospravljati za vami; bil je tak, da ga je bilo groza pogledati ∙ ekspr. laže, da je groza zelo 3. ekspr., v prislovni rabi, z rodilnikom izraža zelo veliko količino: zbralo se je groza ljudi 4. v medmetni rabi izraža a) strah, močno vznemirjenje: groza, padel bo; o groza, saj ne moremo preprečiti b) zgražanje, ogorčenje: groza, kakšno neumnost je zinil ♪
  25.      grozánski  -a -o prid. (ȃ) ekspr. 1. zelo velik, ogromen: ima grozansko glavo / čuti grozansko lakoto zelo hudo / oblak je velik in grozanski grozen, strašen 2. redko močen, silovit: nastal je grozanski trušč grozánsko prisl.: grozansko me je pogledal; sem grozansko lačen ♪

   24.376 24.401 24.426 24.451 24.476 24.501 24.526 24.551 24.576 24.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA