Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (23.951-23.975)


  1.      gó  -ja m (ọ̑) japonska namizna igra z belimi in črnimi kamenčki: igralci goja; garnitura za go; neskl. pril.: razvoj go igre v evropskih deželah ♪
  2.      góba  -e ž (ọ́) 1. rastlina brez listnega zelenila, navadno s klobukom in betom: nabirati gobe; zastrupiti se z gobami; hiše so rastle kakor gobe po dežju / strupene, užitne gobe / dušene gobe; gobe v smetani ♦ bot. betičaste gobe ki imajo kijasto ali grmičasto obliko nadzemnega dela, Clavariaceae; cevaste gobe ki imajo na spodnji strani klobuka plast s cevkami, kjer nastajajo trosi; cevarke; lističaste gobe ki imajo na spodnji strani klobuka lističe, na katerih nastajajo trosi, Agaricaceae // v zvezi kresilna goba rastlina zajedavka, zlasti na bukvah ali brezah: brusi in kresilne gobe; tleča kresilna goba // navadno v zvezi hišna goba rastlina zajedavka, ki uničuje vlažen vgrajen les: v stanovanju se je pojavila hišna goba // mn., star. gobavost: zboleti za gobami 2. kar je po obliki podobno gobi: goba za krpanje nogavic / atomska goba velik oblak dima po eksploziji atomske bombe 3. prožen, luknjičast predmet, ki vpija vodo: ožeti gobo; pomočiti gobo v vodo; brisati tablo z gobo; pije ko goba / šolska goba / morska, plastična goba 4. ekspr. kdor popije veliko alkoholnih pijač: pij, saj vem, da si goba / kot psovka molči, goba pijana ● ekspr. gobo ima v želodcu zelo dosti pije; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; ekspr. premoženje je šlo po gobe je propadlo; ekspr. govori, ko da se je norih gob najedel zelo zmedeno, neumno ♪
  3.      gobán  in gobàn -ána m (ȃ; ȁ á) bot., v zvezah: brezov goban užitna goba s temnimi luskami po kocenu, Leccinum scabrum; užitni goban užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom, Boletus; vražji goban strupena goba z rdečo trosovnico in rdečim betom, Boletus satanas ♪
  4.      góbar  -ja m (ọ̑) 1. kdor se ukvarja z gobami: gobarji vneto nabirajo gobe / bil je odličen gobar poznavalec gob 2. zool. nočni metulj, katerega gosenica objeda gozdno drevje, Lymantria dispar ♪
  5.      góbarica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od gobar: izkušena gobarica ♪
  6.      góbast  -a -o prid. (ọ́) podoben gobi: grozljiv gobast oblak dima / veliki kosi gobastega gumija; gobast kamen luknjičav ◊ anat. gobasta zgradba kosti zgradba, pri kateri je tkivo tako razporejeno, da so vmes luknjice; arhit. gobast steber steber, razširjen ob vrhu; gobasta plošča nad stebri odebeljena betonska konstrukcija v obliki plošče; obrt. gobast kruh kruh z neprožno sredico góbasto prisl.: oblaki se gobasto širijo ♪
  7.      góbavec  -vca m (ọ́) 1. gobav človek: iznakažen obraz gobavca; ogibajo se ga kot gobavca 2. zool. nočni metulj, katerega gosenica objeda gozdno drevje; gobar ♪
  8.      góbavka  -e ž (ọ́) 1. gobava ženska: gobavci in gobavke 2. zool. krastača, ki živi na suhih, peščenih tleh zahodne in srednje Evrope, Bufo calamita ♪
  9.      góbavost  -i ž (ọ́) kronična nalezljiva bolezen, pri kateri se zlasti v koži obraza naredijo obsežne rane: zboleti, umreti za gobavostjo ♪
  10.      góbec  -bca m (ọ̑) 1. prednji, navadno podaljšani del glave z ustno odprtino pri nekaterih sesalcih in ribah: konjem so se penili gobci; seči z gobcem po hrani; slinast pasji gobec / jezik mu je visel iz gobca; pes ima kost v gobcu; morski pes je plaval s široko odprtim gobcem 2. nizko obraz: z veseljem bi mu razbil gobec; kar pljunil bi ti v gobec // usta: zbil ti bom zobe iz gobca / počiti, udariti, usekati koga po gobcu ∙ nizko glej, da boš gobec držal da ne boš česa povedal, rekel; nizko ta pa ima gobec zna spretno govoriti, prepričevati; nizko z eno besedo mu je zamašil gobec mu onemogočil ugovarjanje; nizko zapri gobec! nehaj govoriti, molči; nizko dobili so jih po gobcu bili so tepeni, kaznovani zaradi predrznega, zabavljivega govorjenja; nizko ima dolg, grd gobec opravlja, grdo govori; nizko sam gobec ga je samo govori, ne stori pa ničesar 3. nizko kdor veliko, predrzno govori: to ti je gobec; bil je strašen gobec / kot psovka ne boš še tiho, gobec 4. ekspr. prednji del česa: čevlji so imeli stolčene gobce; gobec avtomobila ♪
  11.      gobelin  -a [-belín tudi -blên] m (ȋ; ȇ) ročno tkana stenska slika z umetniškimi, zlasti figuralnimi upodobitvami: dvorano so krasile freske in gobelini; dragoceni gobelini; gobelini z lovskimi prizori // tkanina z ročno ali strojno vtkanimi slikami ali cvetličnimi vzorci: prevleči naslanjače z gobelinom ♪
  12.      gobelinka  -e [-belín- tudi -blên-] ž (ȋ; ȇ) tekst. volnena nit za izdelavo gobelinov ♪
  13.      gobelinski  -a -o [-belín- tudi -blên-] prid. (ȋ; ȇ) nanašajoč se na gobelin: gobelinske delavnice ♦ obrt. gobelinski vbodi vbodi, ki posnemajo tkalsko tehniko pri gobelinu ♪
  14.      gobezdáč  -a m (á) pog., slabš. kdor (rad) veliko, predrzno govori: imeli so ga za gobezdača; bil je neznosen gobezdač; gobezdači in kričači ♪
  15.      gobezdálo  -a s (á) pog., slabš. kdor (rad) veliko, predrzno govori: bil je vetrnjak in gobezdalo // nizko usta: razčesnil ti bom gobezdalo, da te bo minilo govoriti o naši hiši ∙ nizko zapri že enkrat svoje gobezdalo nehaj govoriti, molči ♪
  16.      gobezdánje  -a s (ȃ) glagolnik od gobezdati: ni mogel več prenašati njegovega gobezdanja; prazno gobezdanje ♪
  17.      gobezdàv  -áva -o prid. (ȁ á) pog., slabš. ki (rad) veliko, predrzno govori: gobezdav bahač; bil je gobezdav in objesten / že pri prvem razgovoru je bil piker in gobezdav ♪
  18.      gobezdávec  -vca m (ȃ) pog., slabš. kdor (rad) veliko, predrzno govori: predrzen paglavec in gobezdavec ♪
  19.      gobezdúlja  -e ž (ú) pog., slabš. ženska, ki (rada) veliko, predrzno govori: je čisto navadna gobezdulja ♪
  20.      góbica  -e ž (ọ́) manjšalnica od goba: v gozdu je rastlo vse polno gobic / vložene gobice / kupil mu je barvne krede in gobico za brisanje ◊ med. gobica zvitek gaze za brisanje krvi ali gnoja; ustne gobice glivična bolezen zlasti pri dojenčkih, pri kateri se pojavijo bele pike v ustih ♪
  21.      gód  -ú in -a m, mn. godóvi (ọ̑) 1. dan v letu, ko je osebno ime kakega človeka navedeno v koledarju: danes je njegov god; praznuje god in rojstni dan; dati, dobiti kaj za god; prejeti voščilo za god / imeti god / star. na god svetega Petra na praznik // redko godovanje: povabljen je bil na god 2. zastar. obletnica: praznovali so mirovni god ♪
  22.      godálec  -lca [tudi u̯c] m (ȃ) kdor igra na godalo: neenotna igra godalcev ♪
  23.      gódba  -e ž (ọ̑) 1. skupina ljudi, ki igra na glasbila: godba je zaigrala slavnostno koračnico; ciganska, vojaška godba / godba na pihala skupina ljudi, ki igra na pihalne instrumente 2. igranje na pihalne instrumente: godba je potihnila; slišati je bilo godbo; hrupna godba // star. izvajanje glasbenih del; glasba: poslušati godbo / godba za ples; pren., pesn. godba dežja ● slabš. narediti komu mačjo godbo dražiti, jeziti koga s škripajočim, cvilečim igranjem ♪
  24.      gódec  -dca m (ọ́) kdor igra na preprosto glasbilo, zlasti na podeželju: godci godejo, svatje plešejo; potujoči godec; veseli godci; godci in drugi ljudski umetniki // star. glasbenik, instrumentalist: nastopili so mladi godci iz raznih glasbenih šol ♪
  25.      godíšče  -a s (í) agr. prostor, kjer se godi lan: dati laneno slamo na godišče ♪

   23.826 23.851 23.876 23.901 23.926 23.951 23.976 24.001 24.026 24.051  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA