Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

EN (23.694-23.718)



  1.      geometríjski  -a -o prid. () nanašajoč se na geometrijo: geometrijski liki; geometrijska tvorba; geometrijsko telo / geometrijska domača naloga ♦ mat. geometrijski dokaz; geometrijsko zaporedje zaporedje, pri katerem je količnik med dvema zaporednima členoma stalen // geometričen: tkanina z geometrijskimi vzorci geometríjsko prisl.: izmenične napetosti in upori se seštevajo geometrijsko ali vektorsko; ta slikar ljubi geometrijsko stroge površine
  2.      geometrízem  -zma m () um. likovno izražanje z geometrijskimi ploskvami, kompozicijami: v zgodnjesrednjeveški ornamentiki prevladujeta geometrizem in linearnost; geometrizem forme
  3.      geometrizírati  -am dov. in nedov. () dati čemu značilnosti geometrijskih tvorb: arhitekt je naravo v parku geometriziral geometrizíran -a -o: geometrizirani motivi živali; geometriziran ornament
  4.      géomorfologíja  -e ž (ẹ̑-) veda o oblikah zemeljske površine in njenih spremembah: geomorfologija, geofizika in oceanografija
  5.      géomorfolóški  -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑) nanašajoč se na oblike zemeljske površine in njene spremembe: posebne geomorfološke razmere; geomorfološka zgodovina pokrajine / geomorfološko proučevanje reliefa
  6.      georgína  -e ž () grmičasta jesenska vrtna cvetlica z velikimi raznobarvnimi cveti: astre in georgine že cvetejo; rdeča georgina; gomolji georgin
  7.      géosinklinála  -e ž (ẹ̑-) geol. zelo velik podolgovat ugreznjen del zemeljske skorje, v katerega se stekajo reke in nanašajo vanj naplavine: velika sredozemska geosinklinala; dno geosinklinale
  8.      géotéhnik  -a m (ẹ̑-ẹ́) strokovnjak za geotehniko: inženir geotehnik
  9.      geotropízem  -zma m () bot. pojav, da rastlinski organi rastejo v smeri delovanja težnosti ali proti njej: pojav geotropizma pri rastlinah / pozitivni geotropizem korenin; negativni geotropizem stebla
  10.      gépelj  -plja tudi -na [pǝl] m (ẹ́) priprava za vrtenje pogonske gredi, ki jo poganja vprežna živina; vitel: mlatilnico je gonil gepelj; mlatiti na gepelj
  11.      gêrbera  -e ž (é) vrtn. rastlina z dolgimi peclji in raznobarvnimi, ivanjščicam podobnimi cveti, ki raste v južni Afriki in Aziji: šopek rdečih in rumenih gerber; cvetličarna je dobila novo pošiljko gerber
  12.      geriatríja  -e ž () proučevanje in zdravljenje starostnih bolezni: pediatrija in geriatrija
  13.      germánij  -a m (á) kem. krhka, trda kovina sivkasto bele barve, element Ge: usmerniki iz germanija
  14.      germanístka  -e ž () ženska oblika od germanist
  15.      germanizácija  -e ž (á) glagolnik od germanizirati: germanizacija koroških Slovencev; odpor proti rastoči germanizaciji
  16.      germanizátor  -ja m () kdor germanizira, ponemčevalec: zagrizen germanizator; gospodarsko nasilje germanizatorjev
  17.      germanizátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na germanizatorje ali germanizacijo, ponemčevalen: pritisk germanizatorskega sistema; germanizatorske tendence / germanizatorska organizacija
  18.      germanízem  -zma m () lingv. element nemščine v kakem drugem jeziku: ogibati se germanizmov; germanizmi in romanizmi
  19.      germanofób  -a m (ọ̑) kdor je nasproten nemški politiki ali kulturi
  20.      gêruš  -a m () nar. umetno žganje iz špirita in vode: grenek geruš
  21.      gêslo  -a s (é) 1. kratko izražena programska misel: vsi za enega, eden za vse, to je bilo geslo brigadirjev; razširjali so letake in pisali gesla po zidovih; borbena, politična, propagandna gesla; volilno geslo; gesla francoske revolucije / življenjsko geslo vodilo, načelo 2. nav. ed. dogovorjena razpoznavna beseda: stražarju je moral povedati geslo ♦ fin. geslo hranilne knjižice dogovorjena beseda, ki nadomešča osebno izkaznico in jo mora prinašalec poznati ob dvigu hranilne vloge 3. beseda v slovarju, enciklopediji, navadno s pojasnili vred: novi slovar tujk obsega skoraj trideset tisoč gesel; izbira, razlaga, razpored gesel
  22.      geslóvnik  -a m (ọ̑) lingv. abecedni seznam besednih enot, določenih za gesla ali podgesla v slovarju, enciklopediji: sestaviti geslovnik
  23.      gésta  -e ž (ẹ̑) 1. gib, navadno z rokami, s katerim se kaj izraža ali poudarja, kretnja: naredil je odločno gesto; gospodovalna, široka, teatralična gesta; prepričeval ga je z živahnimi gestami; sporazumevanje z gestami 2. knjiž. dejanje, ukrep: to je bila plemenita gesta; predsednikov obisk predstavlja prijateljsko gesto; tak postopek imamo za sovražno gesto proti državi; gesta priznanja; ta odločba je humana gesta do delovnega človeka / slabš. to je pri njem le gesta dejanje, preračunano na zunanji učinek
  24.      gestikulácija  -e ž (á) spremljanje govorjenja ali izražanje česa z gibi rok: ima živčno gestikulacijo; igralec je prepričevalen v svoji dikciji in gestikulaciji
  25.      gestikulíranje  -a s () glagolnik od gestikulirati: prešel je v divje gestikuliranje in kričanje; prisiljeno gestikuliranje

   23.569 23.594 23.619 23.644 23.669 23.694 23.719 23.744 23.769 23.794  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA